»Kar dolgo že nisem videl ekipe, ki bi naredila tako delo. Dve etapi sta bili namenjeni tipičnim sprinterjem in obe smo naredili popolno. Geert Steegmans je eden najboljših, kar jih je bilo v vlogi pilota v sprintu,« je Mark Cavendish po včerajšnji šesti etapi laskal kolegom iz ekipe Omega Pharma, potem ko je nanizal še eno zvezdico v bogati zbirki. Najhitrejši človek na dveh kolesih. Pika.

Kolesar z otoka Man, ki bo čez nekaj dni dopolnil 28 let, je že pri 12. etapni zmagi na Giru, pri 38. na vseh velikih etapnih dirkah. Novinarji francoskega športnega dnevnika L'Equipe so ga že po lanskem Touru proglasili za najboljšega sprinterja vseh časov, seveda na svoji sveti francoski pentlji. A to šteje. Kako samozavestno preroške, tedaj pa za mnoge arogantno napihnjene, so se zdele njegove besede na Touru 2008, ko je dejal, da je najboljši sprinter na svetu: »Ko me je novinar vprašal, ali sem najboljši sprinter, sem pritrdil. Zdelo se je arogantno, vendar če me ne bi vprašal, tega ne bi rekel.« Mavrična majica svetovnega prvaka 2011 na Kozjem griču nad Koebenhavnom je bila največja potrditev. V tipičnih sprinterskih pogojih, kjer odločajo moč, eksplozivnost in hitrost, ima zelo malo šibkih točk.

Najlažje ga premagajo, če se ga otresejo že pred ciljem čez kakšen klanec, kot so se ga v sredo. Zato sta se John Degenkolb in Luka Mezgec tudi tako prešerno veselila prve zmage Argosa na Giru, saj sta vedela, da bo biljardna ravnina ob jadranski obali rezervirana za »cavendishe«. »Cav« ali »Raketa z Mana« (The Manx Missile, op. p.), kot ga kličejo v vadbenem okolišu v italijanski Toskani, je izredno spreten. Veliko je pridobil na gorskem kolesu, ki mu ga je kupila mama za 13. rojstni dan, s katerim je dirjal ure in ure. Po šoli je dve leti delal v banki, da je zaslužil za odhod med profesionalce. V vseh pogledih se zna zliti s kolesom. Njegov položaj na kolesu je tako tipičen, da ga je nemogoče posnemati. Pedala poganja v slogu Usaina Bolta v startnih blokih, aerodinamičen položaj kratkih nog s trupom tik nad krmilom pa mu omogoča izjemen izkoristek, konkurenci pa praktično nikakršnega zavetrja. In še več – je neusmiljen, neustrašen.

Velikokrat si je med konkurenti nakopal jezo, ker je v žaru boja prestopil mejo, povzročil tudi nekaj padcev, kdaj pa tudi sam plačal ceno, pa še sodniki so ga imeli na piki. Tudi za kakšen avtomobil v klanec se je rad prijel. Vendar pa je včeraj pokazal veliko sočutja, človeškosti in športnega boja. Ko je velik del karavane ostal začepljen v skupinskem padcu 30 kilometrov pred ciljem, sta skupaj z rožnato majico Luco Paolinijem umirila čelo kolone, da ni podivjala, in so skupaj počakali osmoljence. Sicer je bil med slednjimi tudi njegov rojak, bivši klubski tovariš Brad Wiggins, s katerim sta osvojila naslov svetovnega prvaka na dirkališču leta 2008. Na uradni razglasitvi je visoko dvignil startno številko 108. Po tragični nesreči izpred točno dveh let je nedodeljena v karavano in je večen spomin na Belgijca Wouterja Weylandta. »Danes je bil za našo ekipo poseben dan. Mnogi so bili žalostni. Še vedno žalujemo. Zmaga pa je najboljši način, da se spomnimo Wouterja. Pogrešamo ga,« je sočustvoval.

Zanimivo je, da je le leto vozil v dresu elitne britanske zasedbe Sky. Čeprav je zmagoval, je nerad priznal, da je bil preveč vpet v ambicije, ki jih je imela ekipa z Wigginsom. Šef Omega Pharma Quick.step Lefevre ga je sprejel z odprtimi rokami. In denarnico za tri leta. Čeprav se zdi, da lahko zmaguje kjer koli, pa brez pomočnikov ne gre. Še pred Girom se je veliko govorilo, da mu bo v pomoč kot pilot sprinterskega vlaka priskočil Alessandro Petacchi, 39-letni kralj sprinta zadnje dobe po Cipolliniju (22 etapnih zmag na Giru), ki je nenadejano prekinil pogodbo z ekipo Lampre. UCI, ter še kakšen stric iz katere od konkurenčnih ekip, je bil proti za tako hiter prestop. Vseeno je Cavendish v letovišču Margerita di Savogna paradiral tudi v rdeči majici vodilnega po etapnih uvrstitvah, ki se mu je lani za las izmuznila. Kako mu pristaja, ga je pohvalila tudi Peta Todd, nekdanja manekenka, zdaj poznana kot njegova zaročenka. Jeseni, ko bo imel zgovorni, komunikativni in neposredni Mark končno nekaj več časa, naj bi poleg hčerke Delilah Grace dobila tudi prstane. »Skrbi me le, kako bova plesala poročni ples. Imam dolge, nerodne noge, Mark pa je bil šolski prvak v plesu. Verjetno bo še najbolje, da zapleševa Gangnam style,« se je pošalila Peta, ki ga je spoznala, ne da bi vedela, kdo je.