A tako je v poslovnem svetu, kjer grdi kapitalizem ustvarja vendarle bolj čiste odnose. V deželici, kamor vodi siva pot, so se v mestu, ki se ima za gorenjsko prestolnico, domislili drugačnega trika. V svet ene gimnazije so poslali učiteljico, ki poučuje na vsaj eni konkurenčni gimnaziji. Kdo jo je poslal? Politika. Katera politika? Vladajoča politika. Kdo je glavni v tej vladajoči politiki? Vladajoča stranka. Katera vladajoča stranka? Stranka najbolj čistih, poštenih in dobronamernih, ki ima na vseh svojih volitvah težave s kadri, razen s predsednikom. Ta je eden in edini, kot je edina in poštena stranka. In kdo je še vpliven v mestnem svetu in tej stranki? Mama. Mama učiteljice, ki zase pravi, da jo je »pristojna komisija« poslala v svet konkurenčne šole »kot občanko«. Torej je vse v redu? Mama je doma kuhala nedeljsko kosilo in si belila glavo, koga bodo poslali v svet ene od kranjskih gimnazij, in pozvonilo je pri vratih: bila je občanka. No, hči. Hči in občanka. Evo rešitve, evo vroče juhice z domačini rezanci in občanko vred.

Ampak: farmacevtska firma s skrivnostmi in šola, kjer gre preprosto za vbijanje algebre in aritmetike in slovenskega knjižnega jezika v mlade glave? Smo res tako daleč, da vidimo strahove tam, kjer politične komisije političnih ustanov pošiljajo »občanke« v svete šol? Kaj ne delamo krivice mami, ki hčerko dobro pozna in jo ceni, in hčerki, ki je pač učiteljica in bo na eni šoli malo učila, na drugi pa »špijonirala«? Hojla: težka beseda! Sovražni govor. Špijonažo so ji prišili, revi občinski, kar tako, še preden je dejansko čista in neomadeževana članica sveta postala. Imajo šole skrivnosti? Zagotovo. Glavna je postala tale: na kakšen način zvabiti čim več mladih glav pod šolski krov, da ne bo krčenja razredov, programov in bo – o štrukljice in štrukeljci moji – še kdo ob službo, če bodo razredi prazni.

Najhujša pa je naslednja bojazen. Naša profesorica občanka in članica sveta konkurenčne šole je pač ženska. In ženske klepetajo, ni res? In bo v svetu konkurenčne šole opravila vlogo »dvojnega špijona« in bo tam povedala vse skrivnosti šole, ki jo je h konkurenci poslala! Kaj se bo zgodilo potem? Prva gimnazija bo imela zaradi »kontrašpijonaže« manj dijakov, odpustili bodo nekaj učiteljev. Kot prvo našo »občanko«. In bo šla na šolo, kjer je članica sveta, in tam zaprosila za službo. Ker je vplivna, jo bo dobila. In ne bo več članica sveta, ampak učiteljica občanka.

Če se vam zdi scenarij trapast in zapleten, imate prav. Take so špijonske zgodbe. Konec je vedno neverjeten in nepričakovan. No, še bolj neverjeten konec bi bil takle: profesorica ob vprašanju, ali bi bila članica sveta na konkurenčni šoli, reče, da ne. Ker to ni združljivo. Niti etično. Žal tak konec pri nas ni mogoč.