»Po podatkih evropske srčno-žilne statistike v Sloveniji za kardiologijo namenimo 263 milijonov evrov, kar je 8 odstotkov zdravstvenega proračuna oziroma 130 evrov na prebivalca. V EU v povprečju na prebivalca namenijo 212 evrov oziroma 9 odstotkov proračuna za zdravstvo. Menimo, da je pravično in primerno, da bi stroka, ki dela dobro, dobila več denarja, da bi lahko bila še boljša,« je pred rednim letnim strokovnim srečanjem slovenskih kardiologov, ki se začenja danes v Portorožu, povedal predsednik Združenja kardiologov Slovenije doc. dr. Zlatko Fras iz UKC Ljubljana. Pri združenju si bodo prizadevali, da se delež proračuna za zdravstvo, namenjen njihovi dejavnosti, zviša na devet odstotkov. Slovenska kardiovaskularna medicina je lahko na konkretnih primerih »svetilnik v Evropi«. Uspehe bi po njegovem mnenju lahko še izboljšali, če bi malo spremenili razmerja pri zdravstvenih sredstvih.
Razvijati tudi periferijo
Ob tem združenje nadaljuje politiko razvoja kardiologije v regijskih bolnišnicah. »Nič ne pomaga, da imamo v Ljubljani najsodobnejši katetrski laboratorij, če v Celju na terenu ne morete posneti EKG, ker nimate aparata ali ga ne znate uporabiti«, je ponazoril asis. Dragan Kovačič, podpredsednik združenja, zaposlen v SB Celje. Koronarne žilne opornice so nekoč vstavljali le v Ljubljani in Mariboru, danes pa te posege opravljajo še v petih regionalnih bolnišnicah. Podobno velja za vstavljanje srčnih spodbujevalnikov, ki jih ob UKC Ljubljana in Maribor vstavljajo tudi v Celju in Trbovljah. »Če bodo periferni centri oskrbeli bolnike z lažjo problematiko, bosta terciarna centra imela več resursov za zdravljenje zapletenih bolnikov,« je poudaril Kovačič.
Slovenska kardiologija danes ponuja oskrbo od preventivnega ukrepanja z nacionalnim programom za preprečevanje bolezni srca in ožilja pa vse do zdravljenja s presaditvijo srca, vstavljanjem dvoprekatnih srčnih spodbujevalnikov in zdravljenja srčnega popuščanja z matičnimi celicami. To so visoko strokovne storitve, ki jih potrebuje manjši del prebivalstva; večina ljudi pa se bo srečala z boleznimi srca in ožilja zaradi povišanega krvnega tlaka ali holesterola, je povedal asist. dr. Borut Jug iz UKC Ljubljana. Slovenija je pri umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni pod povprečjem starih članic EU, kar je posledica ne samo velikega napredka medicine, ampak tudi prizadevanj ljudi za zdrav življenjski slog, s katerim se izogibajo dejavnikom tveganja za razvoj teh bolezni. »Približno polovico zmanjšane umrljivosti lahko pripišemo preventivnim ukrepom, kar pomeni, da na leto preventiva srčno-žilnih obolenj reši tudi 600 življenj,« je poudaril Jug. »V času krize je preventiva segment, pri katerem se ne splača varčevati,« je opozoril.
Srčni infarkt je še vedno izziv
Izziv kardiologiji je še vedno srčni infarkt, ki je posledica zamašitve koronarne arterije zaradi ateroskleroze in zaradi katerega še vedno umre veliko ljudi. »Med bolniki, ki imajo stabilno angino pectoris, jih na leto umre dva odstotka. Pri bolnikih z infarktom pa se že hospitalna umrljivost, to je tisti teden ali dva, kolikor po infarktu preživijo v bolnišnici, nevarno zviša na 5 do 7 odstotkov,« je opozoril izr. prof. dr. Igor Kranjec, UKC Ljubljana. Najboljše zdravljenje srčnega infarkta je odpiranje zaprte žile in vstavitev žilne opornice. V novih smernicah obravnave miokardnega infarkta, ki jih bodo obravnavali na srečanju v Portorožu, so opredeljeni kriteriji kakovostne obravnave, torej v kolikem času mora bolnik priti do tega posega. »Ta poseg nudimo kar 86 odstotkom bolnikov z miokardnim infarktom, kar je veliko več, kot je povprečje evropskih držav,« je povedal Kranjec.
Težava pa je, da bolniki pri nas v povprečju za pomoč zaprosijo šele 90 minut po začetku infarkta. Prav tako od prvega stika z zdravnikom pa do tega, da bolnik pride na poseg, mine 134 minut, kar je preveč. »Bolniki se še vedno pretakajo od zdravstvenih domov do perifernih bolnišnic in šele nato pridejo do UKC Ljubljana in UKC Maribor, kjer 24 ur na dan izvajajo ta poseg,« je povedal Kranjec.
»Rezerve pri srčnem infarktu ni več v zdravilih in tehnologiji, ampak v edukaciji ljudi. Ljudje nam umirajo v prvi uri po infarktu, ker čakajo doma. Ko pridejo v bolnišnico, smrtnost močno pade. Ljudje morajo vedeti, da je treba ob bolečini v prsih čim prej poklicati zdravnika,« je povedal Dragan Kovačič in še, da bodo pri združenju kardiologov zelo okrepili izobraževanje ljudi.
