Po oceni bolnišnice Golnik ima astmo v Sloveniji 14 odstotkov otrok, med odraslimi pa je astmatikov 16 odstotkov. V nekaterih okoljih je obolelih tudi 20 odstotkov ljudi, saj je pogostost te najpogostejše kronične bolezni v zahodnem svetu odvisna tudi od okoljskih dejavnikov, kot so trdi in prašni delci v zraku, nezdrava prehrana, neprimerno bivalno okolje... »Navadili smo se, da živimo v temperaturnem območju od 15 do 25 stopinj Celzija: organizem se s tem poleni in se več ne prilagaja ekstremnim razmeram v okolju in alergeni hitro sprožijo reakcije organizma,« je ob svetovnem dnevu astme razložil dr. Milan Hosta, direktor Inštituta Spolint in vodja programa Astma in šport. Prav tako danes dihamo vse hitreje in vse globlje: »V 50. letih prejšnjega stoletja so ljudje manj dihali: vdihnili so pet do šest litrov zraka na minuto, danes pa vdihnemo 10 do 12 litrov zraka na minuto. S tem se poruši mehanizem dihanja, posledica pa je tudi več kroničnih bolezni dihal.«
Težava je dihanje skozi usta
Težava je tudi dihanje skozi usta, opozarja Hosta: »Pri otrocih je to lahko posledica stresa ali razvada, ki ostane od pogostih prehladov, ko otrok res ne more dihati skozi nos. V šolah nekateri otroci ure dolgo presedijo z odprtimi usti, z odprtimi usti gledajo televizijo, sedijo za računalnikom... Dihati pa je treba skozi nos, saj se v nosu zrak očisti: nosna sluznica izloča spojine, ki uničujejo viruse in bakterije, vpliva na širjenje žil, tudi v dihalih. Nosna higiena je v naši kulturi zelo zanemarjena in temu v inštitutu posvečamo veliko pozornost,« je povedal Hosta.
Drugi poudarek je na spodbujanju telesne dejavnosti pri astmatikih. Včasih je veljalo, da se posameznik, ki je imel astmo, s športom ni mogel ukvarjati. Danes vemo, da lahko astmatik dosega tudi vrhunske športne rezultate, je poudaril Hosta. Pri inštitutu šport priporočajo, in to kateri koli, v obdobju težav pa bolj priporočajo plavanje v bazenu. Pri inštitutu v okviru programa Astma in šport izvajajo tudi Dihalnice, delavnice, kjer udeležence učijo pravilnega dihanja, kako je treba pravilno spati (ne na hrbtu, spalnica pa naj bo hladna), kako lahko s pomočjo dihanja pomirijo vnetje sluznice in sprostijo mišice ob astmatičnem napadu in drugo. »Najboljše rezultate bolniki z astmo dosežejo, če upoštevajo navodila zdravnika in redno izvajajo dihalne vaje,« je prepričan Milan Hosta.
Zdravila so prinesla veliko spremembo
Astma je bila nekoč zelo omejujoča bolezen, a po zaslugi novih in učinkovitih protivnetnih zdravil se je to spremenilo in bolniki živijo normalno življenje, je povedal pulmolog Uroš Krivec, vodja Službe za pljučne bolezni Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Otroci z astmo se morajo izogibati stika s sprožilci astme (alergeni, dražljivci) ter upoštevati navodila zdravnika o rednem jemanju zdravil ter zgodnjem prepoznavanju morebitnih poslabšanj. Poleg rednega zdravljenja z zdravili je za otroka z astmo zelo pomemben zdrav življenjski slog: otroci ne smejo biti izpostavljeni cigaretnemu dimu, zelo priporočajo redno ukvarjanje s športom, ki otroka veseli, pravilno dihanje, zdravo prehrano in gibanje na svežem zraku.
Primer, da je mogoče kljub astmi dosegati rezultate na svetovnem nivoju, je kolesar Marko Baloh. »Imel sem srečo, da mi kljub astmi nihče ni preprečeval ukvarjanja s športom,« je povedal. Ko se je začel resneje ukvarjati s kolesarstvom, je bil že 15 let brez težav, a se je astma pri 35 letih vrnila, čeprav v blažji obliki kot v otroštvu, ko je bilo tako hudo, »kot da se boriš za zadnji dih«. Zadnjih deset let redno jemlje zdravila in brez težav uravnava bolezen. Baloh se bo letos ponovno priključil Lekovemu kolesarskem maratonu Za boljši dih, ki bo potekal od 2. do 5. julija. Kolesarje bo po Sloveniji spremljala mobilna ekipa Astma in šport, ki bo opravljala brezplačna testiranja pljučnih funkcij s spirometrom. Lani je testiranje opravilo več kot sto ljudi, nekatere pa so napotili na pregled k zdravniku, je povedal Hosta.
Kako pomirimo dražeč kašelj
V okviru programa Astma in šport so ob podpori Leka izdali knjižico Dihec Mihec in Tačko Dlačko v vrtcu, s pomočjo katere otroke učijo, da je treba dihati skozi nos in kako ukrotiti nadležni kašelj: avtor knjižice Milan Hosta svetuje, da z eno roko pritisnejo na usta, tako da jih ne morejo odpreti, z drugo roko si zamašijo nos in v mislih štejejo do pet ali deset. Potem naj umaknejo roko z nosa in dihajo tiho kot miška.
Na tak način lahko pomirimo suh, dražeč kašelj, ne pa kadar kašljamo zaradi zasluzenih pljuč in moramo sluz izkašljati, pojasnjuje Hosta. Kašljati lahko otrok začne tudi po naporu, ko se ustavi, a še vedno hitro diha in pride do hiperventilacije in zato do suhega kašlja. Če v tem stanju prekine dihanje za nekaj sekund, se s tem na novo vzpostavi ravnovesje plinov v pljučih in se ustavi kašelj. Uroš Krivec ob tem opozarja na previdnost: »Ustavljanje kašlja ne more veljati za splošno priporočilo, saj je kašelj zelo pomemben obrambni mehanizem, prav tako kašelj povzroči veliko vzrokov. Hude težave imajo prav ljudje, ki ne morejo kašljati. V nekaterih primer kašelj res povzroča sam sebe – s tem ko poškoduje grlo, to občutimo kot draženje na kašelj – v takem primeru kašelj nima funkcije čiščenja dihalnih poti in je smiselno uporabiti tehniko, s katero kašelj pomirimo.«
