»Moja naloga je bila, tako kot že dan prej, da poskušam v beg. Če pa to ne uspe, mi je bilo naročeno, naj se ne naprezam. Tako pač je v velikih ekipah. Čeprav me mnogi moji navijači sprašujejo, kaj delam, da nisem v ospredju v klanec, mnogi ne razumejo, da nisem kapetan. Ne dirkam na skupni seštevek. V četrti etapi nisem niti pošteno dvignil srčnega utripa. Lahko le čakam, če bom dobil drugačno nalogo, drugo priložnost. Giro je še zelo dolg,« se je Robert Vrečer (Euskatel) razgovoril po četrti etapi, v kateri je, tako kot Grega Bole (Vacansoleil) in Luka Mezgec (Argos Shimano), končal v veliki skupini skoraj 17 minut za zmagovalcem, mladim Italijanom Enricom Battaglinom (Bardiani Valve CSF) ter rožnato majico Luco Paolinijem (Katjuša).

Del pozornosti sta v najdaljši etapi Gira kot dva od sedmih ubežnikov dobila Vrečerjeva kolega, Španec Minguez in Grk Tamouridis. »Tudi sam sem že bil v obetavnem begu, a naša druščina glavnini očitno ni bila všeč in so nas ujeli. Naslednjim, ki so poskusili čez kakšen kilometer, je uspelo. Ubežniki niso imeli nobenih možnosti. Na koncu so se najboljši v skupnem seštevku znova udarili med seboj. V tej smeri še ne taktizirajo, da bi ubežnikom dovolili dovolj veliko prednost,« je Vrečer razložil ozadje etape, ki se je končala v kraju Serra San Bruno na prstih Apeninskega škornja. Meni, da ubežniki tudi danes ne bodo prišli na svoj račun, saj je v karavani veliko ekip s sprinterskimi ambicijami.

Zaključek na vzpetini imata v mislih tako Grega Bole kot Luka Mezgec s kapetanom Degenkolbom. »Upam, da bom imel boljši dan kot včeraj. Po treh dneh vožnje in padcu sem imel težke noge. Prav nič se mi ne kolca, čeprav so bili v ospredju Battaglin, Felline in Visconti, ki so premagljivi,« je bil kratek Grega Bole, ki tako kot preostali slovenski kolesarji dobro pozna 23-letnega Enrica Battaglina. Je eden večjih italijanskih upov, leta 2010 je slavil na Giro della Regione pred Janom Tratnikom, leta 2011 pa na Trofeji ZSŠDI v Lonjerju nad Trstom. Pred tednom je kot osmi končal na dirki Po Toskani, kjer je bil Matej Mugerli (Adria Mobil) četrti.

»Zmaga na Giru je najlepši preobrat v karieri. Lani sem plačal hudo ceno zaradi prevelikih pričakovanj in pritiska. Bil sem že povsem izgubljen. Hvala ekipi, da mi je zaupala, ko mi je bilo najtežje,« je mladenič deškega obraza Enrico Battaglin sramežljivo skromno razlagal v deževnem dnevu.