Čeprav vlada Alenke Bratušek vseskozi zatrjuje, da je čiščenje bančnih bilanc prednostna naloga vlade, kar zahtevajo tudi mednarodne institucije in tuji trgi, vse kaže, da tudi pri tej temi slovenske oblasti očitno stavijo bolj na besede kot na dejanske ukrepe. Iz pogovorov z več sogovorniki, ki sodelujejo v procesih sanacije bančnih bilanc, je mogoče zaključiti, da je prenos slabih terjatev na slovensko različico slabe banke, Družbo za upravljanje terjatev (DUTB), z mesecem junijem, kot si je zamislila vlada, praktično nemogoč. Še vedno je namreč preveč odprtih vprašanj, glavna težava pa je, da očitno za zdaj nihče intenzivno ne išče odgovorov nanje.
Za zdaj nič konkretnega o prenosu slabih terjatev
Operativnih podlag za prenos terjatev za zdaj ni, pojasnjujejo naši sogovorniki. Poslovne banke naj bi sezname terjatev za prenos na DUTB že pripravile, zdaj pa preprosto čakajo, kaj se bo izcimilo iz dogovarjanja med finančnim ministrstvom in centralno banko. Da sodelovanje med ministrstvom za finance pod vodstvom Uroša Čuferja in centralno banko pod vodstvom Marka Kranjca ni najbolj zgledno, je včeraj na naslovnici poročal celo Financial Times. Kranjec je poročanje časnika že zanikal, ob tem pa med drugim navedel, da je Banka Slovenije vladi posredovala predloge za sanacijo bančnega sistema ter osnutke podzakonskih predpisov tudi za operacionalizacijo DUTB.
A poslovnim bankam navedeno očitno bore malo pomaga. Tako še vedno ni jasno, ali bodo banke pri prenosu terjatev zavezane k enotnemu delovanju in bodo tako za vse banke veljala enaka pravila. Ali bo enotna pravila s smernicami določila Banka Slovenije ali pa bo dogovarjanje povsem prepuščeno poslovnim bankam in predstavnikom DUTB? Kot navedeno, naj bi na bankah že pripravili sezname terjatev, namenjene za prenos na slabo banko, a kriteriji, po katerih naj bi predstavniki DUTB posamezne terjatve izbirali s seznama, niso znani.
Po pojasnilih finančnega ministrstva postopki za razvrstitev terjatev za prenos na DUTB trenutno intenzivno potekajo, a vse kaže, da so poslovne banke iz teh dogovarjanj izvzete. Sodelujejo namreč zgolj predstavniki ministrstva, centralne banke in DUTB, načrtujejo pa prenos slabih bančnih terjatev v več paketih. Kot še pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, naj bi pri tem zasledovali cilje največjega učinka na znižanje deleža nedonosnih terjatev v bankah in tako znižanje kapitalskih zahtev bank ter obenem omogočiti najbolj optimalno upravljanje s strani DUTB. Naj spomnimo, da je bil eden večjih pomislekov poslovnih bank vseskozi prav ta, da bodo dogovarjanja potekala mimo njih.
Kdo so ljudje v slabi banki?
Ključna institucija pri zastavljeni sanaciji bančnega sistema, družba za upravljanje terjatev DUTB, je medtem še vedno zavita v meglo. Predsednik upravnega odbora družbe Andrej Šircelj kot poslanec SDS še vedno sedi v državnem zboru in za zdaj še ni sporočil svoje odločitve, ali se bo odrekel poslanskemu mestu ali funkciji v DUTB, saj mu zakon o poslancih obojega ne dopušča. Šircelj, ki je bil med neizvršne direktorje imenovan kot državni sekretar na ministrstvu za finance v času vlade Janeza Janše, se je v poslanske klopi vrnil 20. marca, zakon pa mu daje tri mesece časa, da ali prekine članstvo v nadzornem odboru ali pa mu preneha mandat. Predsednica vlade Alenka Bratušek je že pojasnila, da pri sanaciji bančnega sistema ne vidi ovir za sodelovanje s Šircljem, a ključno vprašanje je, koliko pozornosti lahko Šircelj ob dejavnostih poslanca dejansko posveča sanaciji bančnega sistema. Med neizvršnimi direktorji DUTB sta še Šveda Sten Arne Berggen in Lars Erik Nyberg ter Američan Carl Johan Lindgren.
Omenjeni neizvršni direktorji so, kot smo že poročali, izbrali tudi tri izvršne direktorje, in sicer Aleša Koršiča, do nedavna pravnika Cimosa in direktorja koprskega rokometnega kluba Cimos, javnosti manj znanega Boštjana Gjerkeša in Šveda Andersa Manssona. Kdo od navedenih sedmih članov upravnega odbora DUTB se trenutno dejansko ukvarja s pripravami na prvi prenos terjatev, ni znano, nihče od njih pa za zdaj ni dosegljiv za pojasnila. Šircelj je zadnje dni menda dopustoval na Siciliji, a tudi sicer se že dlje časa na naše klice ne odziva, na eni od dveh obstoječih telefonskih številk DUTB pa so nam pojasnili, da elektronskega poštnega naslova še nimajo, prav tako za zdaj odgovorni niso dosegljivi po telefonu.
Četudi bi do prenosa slabih terjatev na DUTB dejansko prišlo, se tako postavlja vprašanje, kdo bo te terjatve sploh upravljal. Poleg tega naj bi šlo v prvi vrsti za prenos terjatev do podjetij v stečaju, kar pa ne zahteva zgolj knjiženja, vodenja in upravljanja terjatev, ampak tudi sodelovanje na upniških odborih.
Vladi Alenke Bratušek bi svetovali Janševi kadri
Ob tem velja spomniti, da naj bi vlada v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank odločitev o tem, kateri ukrep za sanacijo sistema uporabiti v posamezni banki, sprejela na predlog osemčlanske medresorske komisije. Banka Slovenije je svoje tri predstavnike v medresorsko komisijo predlagala že v začetku januarja, torej pred štirimi meseci, Janševa vlada pa je svojih pet članov imenovala sredi marca, medtem ko je opravljala le še tekoče posle. Vlado v medresorski komisiji, ki ji bo predlagala ukrepe za sanacijo bank, tako zdaj predstavljajo Marjan Divjak, nekdanji član Janševega kabineta v prvem mandatu, Kristina Šteblaj, ki ji je Janša po odhodu finančnega ministra Janeza Šušteršiča zaupal direktorat za proračun, in Janšev svetovalec Bernard Brščič. Družbo jim delata še dolgoletni uslužbenec ministrstva za finance Štefan Preglej in Uroš Rožič, še vedno aktualen državni sekretar gospodarskega ministrstva. Medresorska komisija se po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah do danes še ni sestala, na ministrstvu za finance pa na vprašanje, ali načrtujejo kakšne spremembe glede sestave komisije, saj naj bi ta zagotavljala komunikacijo z vlado, ne odgovarjajo.
