»Glede na razplet si ne očitam ničesar. Nisem razočaran, ker bi morda zapravil lepo priložnost. Zadnji spust v cilj je bil tako vratolomen, da ne bi ostal z vodilno skupino, tudi če bi klanec zmogel z najboljšimi hribolazci. Nisem super spustaš. In ne verjamem, da bi si tudi upal toliko tvegati. Še drugi skupini sem s težavo sledil. In na vsakem ovinku je že po eden ležal na tleh,« je Grega Bole opisoval razplet tretje etape 96. italijanskega Gira.

Izkušnja kolesarja ekipe Vacansoleil je le primer, kako nepredvidljivo je kolesarstvo in kako malo včasih loči zmago od povprečnosti. Bole je v cilj pripeljal v drugi zasledovalni skupini (50. mesto), vendar bi se razplet prav lahko obrnil njemu v prid, kot se je kolesarska loterija nasmehnila italijanskemu veteranu Luci Paoliniju, ki celo prvič vozi na Giru.

Glede na napovedi trasa ni veljala za posebej zahtevno in selektivno. Vendar so se v zaključku dolge in razgibane etape med seboj že udarili favoriti za skupno zmago, kar je pomenilo ritem v klanec na polno, v spustih pa na skrajni meji tveganja. Tako je že po tradiciji prvi teden na Giru. Predvsem lanski zmagovalec Ryder Hesjedal in kolesarji Astane z Vincenzom Nibalijem so z napadalnim ritmom po ozkih in ovinkastih cestah poskušali narediti selekcijo, z glavnim namenom, da načnejo udarno moč ekipe Sky z Bradom Wigginsom. Kot se zdi, je razmerje moči med ekipama, Sky in Astana, uravnoteženo, saj so iz rožnate majice pričakovano slekli le njegovega mladega italijanskega pomočnika Salvatora Puccia.

V prvi skupini je v cilj pripeljalo manj kot 20 kolesarjev, ki jih lahko prištejemo v ožji krog za skupni seštevek. Na zadovoljstvo Roberta Vrečerja tudi Samuel Sanchez. Vzpon z njimi je zmogel tudi junak dneva Luca Paolini, že 36-letni kolesar Katjuše, ki velja za izrazitega specialiste za spomladanske enodnevne klasike. Napadel je tik pod vrhom vzpona, na spustu zadržal minimalno prednost 16 sekund in oblekel tudi rožnato majico. »To etapo sem vzel in odpeljal le kot eno od klasik. V klanec sem hudo trpel, pod vrhom vzpona pa sem napadel in skušal izkoristiti svoje vrline. Do 36. leta sem iz različnih vzrokov čakal, da sem sploh nastopil na Giru, in tretji dan so se mi sanje uresničile v vseh pogledih,« se je veselil Paolini.

Paolini je podoben tip kolesarja kot osem let mlajši Grega Bole. »Če ne bi zadnjega vzpona začel v ozadju, ker sem v spremljevalnem avtomobilu moral vzeti vodo, bi morda preživel klanec tudi z najboljšimi. Kar presenečen sem bil, kako dobro mi je šlo v klanec. Sicer sem trpel, a je bilo vse zaman, ker je šla skupina v prafaktorje. Zelo dolgo smo bili zelo blizu vodilni skupini, manj kot pol minute, a zavita cesta je naredila svoje,« je obžaloval Bole. »Tako težke in tako selektivne etape nisem pričakoval. Tudi Italijani v moji ekipi je niso,« je navrgel Bole. V njegovi skupini so bili le redki sprinterji. Prav to kaže, v kako dobri formi je in kako velike možnosti ima, če preživi klanec z vodilno skupino. »Zraven mene je bil od dobrih sprinterjev le Španec Ventoso. Nemec Hondo in Italijan Felline sta nas ujela pred ciljem, že ko smo upočasnili. A to pač ne šteje. Razmišljati moram le o naslednji priložnosti. Za današnjo četrto etapo pravijo, da je težja. Klanec je daljši, podoben kot Črnivec. Pa še etapa bo dolga skoraj 250 kilometrov. Glede na to, da že tri dni vozim na polno, bi bilo dobro prihraniti nekaj moči. Več si nadejam v sredo,« je pristavil Bole.

Drugi sprinterji kot zmagovalec uvodne etape Mark Cavendish, Elia Viviani, Daniele Bennati, John Degenkolb, ki mu pomaga Luka Mezgec, so zaostali osem minut in več. »Svoje delo sem opravil že do prvega vzpona, potem se sploh nisem več naprezal,« je pojasnil Mezgec, medtem ko je Degenkolb potožil, da je vsak klanec, daljši od treh kilometrov, zanj predolg. Med vrsticami to pomeni, da bo Kamničan skoraj zagotovo že kmalu dobil priložnost kot lider.