Pacientom z »urejeno« kronično boleznijo bi lahko v prihodnosti zdravila predpisovale tudi diplomirane medicinske sestre. Tako predlagajo strokovnjaki v zdravstveni negi, ki menijo, da bi bila skrb za pacienta na ta način kvečjemu boljša kot danes. S postopnimi spremembami bi lahko razbremenili družinske zdravnike, je poudarila Đurđa Sima, predsednica ljubljanskega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Zdravniki bi tako imeli več časa za tiste paciente, ki res potrebujejo njihovo pomoč, je dejala Simova, poleg tega pa bi pacient na ta način lahko večkrat prišel »na vrsto«.
Njihov predlog sledi povečevanju vloge medicinskih sester, za katerega se v razvitih državah odločajo tudi zato, da bi zdravnikom ostalo več časa za zahtevnejša opravila. V Sloveniji je ta princip do zdaj uspel v referenčnih ambulantah v osnovnem zdravstvu, na buren odziv zdravnikov pa je naletel poskus povečevanja vloge medicinskih sester v anesteziji.
Po tujih vzorih
V Evropi medicinske sestre zdravila že predpisujejo na Irskem, Finskem, Švedskem in v Veliki Britaniji, je pojasnila Simova. V to smer razmišljajo tudi v drugih zdravstvenih sistemih, je spomnila, po njenem pa bi bilo prav, da bi tudi v Sloveniji. »S tem bi zdravnike razbremenili, zdravstvene storitve pa bi se pocenile, kar v sedanji ekonomski krizi veliko pomeni.« Za začetek bi medicinske sestre predpisovale le posamezne skupine zdravil, na primer v antitrombotični ambulanti ali v referenčnih ambulantah v osnovnem zdravstvu. Pri tem bi se omejile na bolnike z dobro »urejenimi« kroničnimi boleznimi, ti pa bi imeli možnost pogosteje kot zdaj prihajati na kontrole in posvete. Bolezen bi bila tako še bolj pod nadzorom, ob dvomih bi se lahko medicinska sestra še vedno posvetovala z zdravnikom, je dodala Simova.
Način dela bi bil podoben kot v nekdanjih dispanzerjih, je ponazorila, sprememb pa ne bi uvajali kar čez noč. Medicinske sestre bi bilo treba za začetek dodatno izobraziti, dogovoriti pa bi se morale tudi različne stroke v zdravstvu. Za medicinske sestre pa ideja ni nova; konec lanskega leta so v Ljubljani na primer že imeli mednarodni simpozij o predpisovanju zdravil, je pojasnila Simova.
Medicinske sestre naj predpisujejo pripomočke
Specialistka družinske medicine, asist. mag. Nena Kopčavar Guček, je do ideje, da bi medicinske sestre predpisovale zdravila, zadržana. Smiselna bi se ji zdela kvečjemu v okviru referenčnih ambulant. V njih namreč že delajo dodatno izobražene diplomirane medicinske sestre, ki bi lahko ob letnem pregledu pacienta s »stabilno« in »urejeno« kronično boleznijo morebiti poskrbele tudi za ponovno predpisovanje zdravil, ki jih je pred tem že predpisal zdravnik.
Kopčavar-Gučkova pa se zavzema, da bi medicinske sestre skrbele za ponovno predpisovanje pripomočkov, kot so plenice, vrečke za stomo, bergle... O primernem pripomočku bi sprva sicer odločil zdravnik, zatem pa bi jih lahko predpisovale medicinske sestre. To so družinski zdravniki predlagali že pred meseci, je spomnila, a se ideja za zdaj še ni uresničila.
Za spremembe, a ne mimo zdravnikov
»Kjer lahko zdravnika nadomesti nižje izobraženi kader, mora temu slediti tudi zdravstvena politika,« se strinja predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, prim. Andrej Možina. Ideje prenašanja predpisovanja zdravil na medicinske sestre sicer ne pozna podrobneje, je dodal, po njegovem pa bi bilo smiselno zlasti, da medicinske sestre prevzamejo več nalog pri preventivi. »Zdravniki naj se ukvarjajo z bolnimi ljudmi in zahtevnejšo diagnostiko. Medicinske sestre bi lahko opravile veliko več strokovnega dela kot danes. Proces povsod po svetu teče v to smer«.
Diplomirane medicinske sestre so zelo izobražene, je dodal, česar pa sedanji način dela v zdravstvu pogosto ne odraža dovolj. Vse preveč jih obremenjujejo administrativni procesi, tako da je lahko njihovo delo ob bolniku kaj hitro okrnjeno. Kot je opozoril Možina, pa gre pri prenašanju nalog na medicinske sestre za zahtevne procese, ki jih »ni mogoče stlačiti v isti koš«. V njih morajo imeti odločilno vlogo zdravniki, je pristavil.
