Ja. Operacija ni nekaj, zaradi česar bi bil slaven. Želim, da me ljudje poznajo zaradi skokov, ne zaradi obraza.
Gre za preveč osebno zadevo?Ja, to nima nobene povezave s športom. Gre za zdravje. Nisem edini človek, ki se je odločil za ta poseg. Dobra stvar poročanja o operaciji pa je, da se je precej ljudi obrnilo name in sem jim lahko svetoval.
Potemtakem vas o operaciji ne bomo spraševali. Povejte le, ali ste že povsem okrevali?Vse je v redu, a nisem še povsem okreval, kajti kost je bila zlomljena. Dva meseca traja, da se zaceli, od operacije pa je minil šele mesec dni.
Tudi ta primer je pokazatelj, kako priljubljeni ste. Ste zvezdnik?Zvezdništvo mi gre na živce. To sprejmem kot del športa.
Kaj vas najbolj moti?Niti po kruh ne morem iti več v miru v trgovino. Več časa si moram vzeti za posamezno opravilo, ker me skoraj vsak človek, ki ga srečam, kaj vpraša, in se tako zapletem v pogovor. Če se ne bi odzval na vprašanja ljudi, pa prav tako ne bi bilo v redu. Ko prideš v lokal, ti vsi gledajo pod prste, kaj boš naročil, kaj boš pil, koliko boš spil, s kom si prišel, kaj se pogovarjaš...
O tem, kaj in koliko so nekateri skakalci nekoč spili, je bilo veliko povedanega. Si lahko privoščite kakšen kozarček ali je to strogo prepovedano?Lahko, ampak le v določenem obdobju, v aprilu. Če želiš biti med najboljšimi, si v drugih delih leta tega ne smeš privoščiti. Jasno je, kakšne posledice pusti prekrokana noč. Če imaš vizijo, da boš uspel, šport in ponočevanje ne gresta skupaj.
Je bilo po minuli sezoni kaj časa za zabavo?Ja, ampak treba si je izbrati prostor in ljudi, s katerimi to lahko počneš.
Ste najstarejši med petimi otroki. Ste vi šef bratom in sestram?Zagotovo.
Na kakšen način uveljavljate to vlogo?Usmerjam jih. Doma delam red.
Zaradi vas skačeta tudi brata in ena od sester?Pri tem gre pa za navdih starejšega brata. Začel sem skakati, ko smo doma naredili manjšo skakalnico. Nato sem se preizkusil na 25-metrski skakalnici, ki smo jo imeli v vasi. Oče je v meni videl potencial ter zanos in odpeljal me je v skakalni klub. Ne bi rad, da se o mojih bratih in sestrah veliko piše. Nočem, da so izpostavljeni le zato, ker so z menoj v sorodu. Ne nazadnje bi lahko pisali tudi o njihovih vrstnikih.
O bratu Cenetu, ki je že nastopil v svetovnem pokalu, vas bomo vseeno malo povprašali. Večkrat ste dejali, da sta si po značaju zelo različna. Kako?On je za moje pojme preveč pedanten. Sprašuje me o takšnih detajlih, ki mene sploh ne zanimajo, niti ne razmišljam o njih. Sprva, ko postavi vprašanje ali dve, še malo razmišljam o tem, potem pa mu, ko se mu porodijo nova vprašanja, rečem, naj že neha komplicirati. Tako nikakor ne prideva skupaj.
Gre za mladostniško zvedavost?Gre že kar za modrost.
Je Cene perfekcionist?Popolnoma. Zelo inteligenten je. Spušča se v znanost, v naravoslovje in fiziko. Zdaj je v drugem letniku klasične gimnazije. Ko konča srednjo šolo, bomo videli, ali ga bo zaneslo v znanost.
Ste bolj vihravi kot Cene?Jaz najprej določeno stvar naredim, šele nato razmišljam, ali je bilo to pravilno. Hitro se odločam.
Ste imeli težave z ohranjanjem glavne besede v družini, ko vas je lani poleti Cene nekajkrat premagal?Ne. Tega rivalstva pri nas ni. Skokom smo predani na treningih in tekmah, doma pa je čas za druge stvari. Treba je narediti tudi kaj okoli hiše.
Na primer?V spomladanskem času je treba začeti pripravljati ozimnico. Gre za običajno delo podeželskih fantov.
S tem, ko ste postali eden najboljših skakalcev na svetu, se vaš status doma ni spremenil?Se je. Manj delam kot prej. Ampak to zato, ker imam zdaj več obveznosti in sem več zdoma. Ko sem doma, grem še vedno za šest ur v gozd sekat drva.
Vam je to delo pri srcu?Treba je delati. Če hočeš, da ti bo pozimi toplo, moraš poleti nekaj narediti za to.
Očitno je to ena od vrednot vaše družine...Zagotovo. Oče in mama nočeta, da bi jaz ležal in gledal televizijo ali visel pred računalnikom ter se ukvarjal z igricami in Facebookom. Oba sta alergična na to. Če sem za računalnikom, moram imeti odprt vsaj Word.
Da lahko izpolnjujete vse obveznosti, ki jih imate na fakulteti. Kako vam gre študij organizacije dela v Kranju?Letos sem ga zanemaril. Minulo zimo smo imeli ogromno turnej, ko me večkrat po deset dni skupaj ni bilo doma. Skušal sem študirati s pomočjo spletne učilnice, a profesorja moraš videti v živo, da ti kakšno zadevo razloži po kmečko. Zato sem to opustil. Morda bom zdaj začel delati za nazaj.
Vaša družina prodaja pohištvo, stric je politik v državnem zboru. Bi se ukvarjali s kakšno od teh dveh dejavnosti?V politiko se kot športnik no-čem spuščati. Politika je v Sloveniji povožena.
Kako to mislite?Nekdo bi moral udariti po mizi in ne glede posledice povedati, kako bo. Nekdo bi moral imeti glavno besedo.
Spremljate politiko?Zelo laično.
Hodite na volitve?Ob nedeljah nas skakalcev po navadi ni doma, ker smo na tekmah. Ko sem doma, grem.
Vam je bližje politika ali prodaja pohištva?Blizu mi je vodenje podjetij, kar počne moj oče.
Znane so vaše kratke, jedrnate in šaljive izjave. Lahko pojasnite svojo trditev, da je največji izum v zgodovini človeštva žebelj?(smeh) Ko smo se lani na morju pogovarjali o izumih, je kolega rekel, da je zanj največji izum žebelj. Takrat sem rekel, da bom to misel širil naprej. To je preprost in zelo uporaben izum. Po svetu namreč uporabljajo ogromno žebljev.
Po navadi ste boljši v drugem delu sezone. So vzroki psihološki?Mislim, da je odgovor pritrdilen.
Ker morate najprej storiti napako, da izveste, kaj je pravilno?Tako je. Skozi tekmo vidiš, koliko ti napake odvzamejo. Na treningu dobiš rutino, a napake ostanejo. Trener jo včasih vidi, a se mu morda ne zdi tako pomembna. Na tekmi se lahko izkaže, da je ta napaka pomembnejša, kot se je zdelo. Na treningu skačem sproščeno, na tekmi pa moram biti bolj pri sebi.
Ali bolje delujete pod pritiskom?Večji je pritisk, bolje se zberem. Na tekmi si bolj vbijem v glavo, kaj moram narediti. Imam boljšo vizualizacijo.
In zato ste očitno tekmovalec za velike tekme...Upam, da bo pri tem ostalo.
Ko skakalci govorite o tem, da ste zamudili na mizi in podobno, laiki to težko razumemo. Nam je mogoče razložiti, zakaj vam določen skok ni uspel?Nekako se to na preprost način da razložiti. Že pri počepu je ogromno različnih možnosti. Če bom rekel, da sem bil zadaj, nihče ne bo vedel, kaj to pomeni za moj počep. Naj povem, da to pomeni, da nisem bil spuščen v središče počepa. Zaradi tega te narobe potegne, ko prideš v radius na od-skočni mizi, in posledično napačno reagiraš.
Gre pri počepu za centimetre, milimetre?
Za milimetre. Že samo obrat roke, kar je značilno zame, lahko veliko spremeni. Ali pa že malenkosten izdih v trenutku, ko počepnem.
Kako veste, kateri počep je najboljši?
Po občutku.
Kakšno vlogo ima pri tem trener?Poveš mu, kaj čutiš. On ti da povratno informacijo. Za počep je specialist Jani Grilc. On kar začuti, kako čepiš. Za vsakega posebej ve, kako mora čepeti. Takšnega občutka za počep nisem videl še pri nobenem drugem trenerju.
Kako je s točnostjo odskoka?
Skozi številne ponovitve dobiš občutek za pravočasen odskok. Trener ti pove, kdaj si prezgoden in kdaj prepozen, ti pa potem najdeš srednjo možnost. Orientacija je naslednja: Ko se med vožnjo po zaletišču rob mize približa sredini mojega pogleda, odskočim.
Ali vidite gledalce in iztek?
Ne, osredotočen sem na mizo. To je podobno kot s fotoaparatom, ki ima fokus le na določeno stvar.
Ali med letom v Planici slišite gledalce?
Ko se odrinem z rampe, ne slišim ničesar več. Gledalce spet zaslišim, ko se na dnu skakalnice počasi ustavljam.
Kam pa med letom usmerite pogled?
V cilj. Tja, kamor bom pristal. Ko se odrineš z mize, že približno veš, kako dolg bo skok.
Kako o dogajanju na skakalnici komunicirate z glavnim trenerjem Goranom Janusom?
Če mu bom po skoku naštel več stvari, me bo le debelo pogledal in rekel, naj grem na zaletišče in naredim le eno stvar, ne več hkrati. Želi, da se skakalec osredotoči na eno prvino. Je zelo realen. Če si slab, ti pove, da si slab. Ne reče, da je bilo še kar v redu, temveč ti pove, da to, kar si pokazal, ni bilo nič, in da odskoči, kot znaš.
Kakšen drug trener je raje rekel, da je slab skok še kar dober, kajne?Ja, ampak o nekdanjih trenerjih ne bi govoril.
Vas mora trener včasih res prebuditi?Drži. Iščem možnost napredka. Med to potjo lahko zasanjam in odtavam kam drugam in motivacija pade. Takrat je čas, da svoje pove trener.
Imate težave s kilogrami?Ja. Lani sem imel mesec dni pred začetkom sezone štiri kilograme preveč.
Kakšna je dieta smučarskega skakalca?Preprosta: Manj žri. Ugotoviti moraš, brez česa lahko tvoje telo normalno funkcionira. Kadar imam dieto, za kosilo pojem zrezek. Zjutraj kosmiče, zvečer solato.
Ste odvisni od adrenalina?Ja. Ko v aprilu ni bilo adrenalina, me je med vožnjo z avtomobilom nekajkrat zagrabilo, da bi do konca pritisnil na plin. K sreči sem se umiril. Raje smo se dobili s kolegi in odšli z motorji dirkat na Grobnik. Pomagalo je tudi, ko sem šel teč. Ostajalo mi je preveč energije.
Z uspehi so prišle tudi finančne nagrade. Kam vlagate denar?V zemljo. Populacija je vedno večja, vedno več ljudi je treba naseliti.
Ste kaj spremenili način življenja, odkar dobro zaslužite?Kaj pa vem. Malo manj gledam, kam bom dal vsak evro. Še vedno pa ne pretiravam. Edina stvar, ki sem si jo privoščil, je malo boljši avto.
Vas luksuz pritegne?Ko imaš luksuz mesec dni, se nanj privadiš. Potem hočeš zmeraj več, kar je pretirano.
Se boste znali pri tem, ko boste še več zaslužili, zavreti?Upam. In upam, da me bo družina držala čim bolj nazaj. Zdaj lahko rečem, da me luksuz zagotovo ne bo premamil, a le en klik je potreben, da se psiha spremeni. Že veliko ljudi je reklo, da se ne bodo spremenili, pa so potem najprej kupili avto za 10.000 evrov, čez dva meseca za 20.000, čez eno leto za 60.000...
Kaj na tem področju velevajo družinske vrednote?Kupi, kar potrebuješ. In dokler ti služi, to uporabljaj.