Razplet prvih dveh etap sicer kaže dokaj pričakovano razmerje moči. Po uvodni zmagi prvega sprinterja sveta Marka Cavendisha (11. zmaga na Giru, 37. na velikih tritedenskih dirkah) je tudi v nedeljskem moštvenem kronometru slavila nebeško popolna ekipa Sky, le da je rožnato majico namesto kapetana Wigginsa oblekel mladi Italijan Salvatore Puccio.
»Eni dirkajo čisto brezglavo. Na kocko postavijo vse,« je Bole komentiral potezo Italijana Checchija, ki je tik pred njim sekal ovinek in povzročil padec. »Čeprav sem predvideval, da se ne bo izšlo in sem zaviral, se mu pri taki hitrosti nisem zmogel izogniti. Na tlakovani cesti sem staknil hud udarec v kolk in glavo. Sicer hujšega od odrgnin ni, le ponoči nisem spal in glavobol nikakor ne pojenja. Ta nedeljski kronometer sem še presenetljivo dobro preživel. Lahko sem dal dolge izmene na čelu in presenetili smo z desetim mestom,« se je razgovoril Bole.
Skupinski padec, ki mu je ušla le deseterica, je ustavil tudi sprinterski vlak ekipe Argos – Shimano z Luko Mezgecem. Njegov kapetan se je tolažil le s pirovo zmago – bil je najhitrejši med tistimi, ki so pri padcu ostali v ozadju. »Moj trud, ko sem skušal nadoknaditi zaostanek in za seboj v zadnjem kilometru vlekel Degenkolba, je bil seveda zaman. Kot ekipa smo v zaključku zelo zahtevne in kaotične etape naredili napako in položaja v ospredju kolone si nismo uspeli priboriti nazaj. Za nedeljski kronometer smo se tudi zaradi tega odločili, da ne tvegamo za morebitno deseto mesto,« je zadnje, 23. mesto ekipe pojasnil dobro razpoloženi Luka Mezgec. Vso energijo bodo skušali unovčiti na današnji 222 kilometrov dolgi etapi, kjer bi zaradi dveh krajših vzponov v zaključku nemara Kamničan lahko že prevzel vlogo prvega moža in dirkal na rezultat kot na Romandiji.
Z veliko smole so s kronometrom opravili možje Euskatela, kjer je imel Robert Vrečer zelo zahtevno nalogo. Čim manj zaostanka za kapetana Samuela Sancheza. »Vse je šlo odlično do treh kilometrov pred ciljem. Imeli smo šesti vmesni čas in tam nekje bi tudi končali. Zaradi dveh napak pa smo bili predzadnji, minuto za Skyjem. Ob menjavi kolesarja pred mano sem izgubil zavetrje in zaostal za kolegi. V zaključku pa je še en kolesar dobil 'defekt' in ostali so ga morali čakati pred ciljno črto. Zase lahko trdim, da sem pustil dober vtis. Na čelu sem bil obe dolgi ravnini, vlekel sem s 65 kilometri na uro. Razumljivo je, da sem potem čez klanec trpel. Šef in dva kolega sta me pohvalila, da kaj takega ne bi zmogla. Nogi se mi dobro vrtita,« je bil vsaj po tej plati zadovoljen Robert Vrečer, ki ga je na Giru fasciniralo vzdušje množice navijačev, ki spremljajo zanj prvo tritedensko dirko.
