Veliko mladih z negotovostjo vstopa na trg delovne sile, saj je statistično dokazano to zanje najtežji korak. Iskanje zaposlitve je še posebej težavno za mlade diplomante, saj čakajo na prvo zaposlitev v povprečju približno osem mesecev, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Mnogi mladi se zato zavedajo, da zgolj razpošiljanje prošenj za zaposlitev ne bo več učinkovit način iskanja dela, temveč si bodo zaposlitve morali pričeti ustvarjati sami. Čeprav bodo največ morali storiti sami, si vseeno lahko pomagajo z nekaj mehanizmi, ki jim bodo pomagali na samostojni poti in jih spodbujali oziroma motivirali tudi, ko bi sami morda obupali.
S sodelovanjem je pot bistveno lažja
»Vse manj je priložnosti na trgu dela, zato morajo biti mladi vse bolj iznajdljivi, kako zaslužiti denar. Coworking je sodelavna platforma in metoda dela, katere namen je spodbujanje podjetniške samoiniciativnosti tako, da skupaj sodelajo in ustvarjajo najrazličnejši profili samozaposlenih profesionalcev in tistih, ki začenjajo svojo karierno pot,« eno od možnosti vstopa na samostojno pot, coworking, opiše Eva Perčič iz združenja Coworking Slovenija, ki takšno sodelanje ob četrtkih med 9. in 17. uro pripravlja v Kinu Šiška. Z mešanjem znanja, idej in vzajemno podporo nastajajo tam najrazličnejši projekti, zato imajo v združenju vizijo vzpostavitve stalnega coworking prostora, ki bo odprt vse dni v tednu.
Eden podobnih načinov razvoja podjetniških idej je tudi projekt Podjetno v svet podjetništva, ki so ga pilotno dve leti izvajali v zagorskem Regionalnem centru za razvoj, letos pa so ga s pomočjo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter evropskimi sredstvi razširili po vsej Sloveniji.
Trenutno je v projekt vključenih 130 mladih, pri delu pa so jim v pomoč mentorji in zunanji strokovnjaki iz prakse, še večja prednost pa je delo v skupini z »vrstniki«, saj se mladi tako spodbujajo, izmenjujejo znanje in izkušnje, hkrati pa imajo tako tudi več priložnosti za združevanje moči in sklepanje skupnih poslov. Ravno s tem namenom so člani projekta nedavno ustanovili tudi svoj klub, v okviru katerega se bodo mrežili in povezovali, še posebno tisti, ki na različnih koncih Slovenije razvijajo precej podobne ideje, produkte oziroma storitve.
Ko hobi zaradi ljubezni in znanja postane vir zaslužka
Izkušnje tistih, ki so na trgu dela uspeli kot samozaposleni sicer kažejo, da se gradnja kariere začne že z izbiro študija, ugotavljajo v Zavodu Nefiks. »Mladi, ki že tekom izobraževanja tržno preizkušajo svoje ideje, se povezujejo s potencialnimi kupci ali uporabniki in na tak način razvijejo socialno mrežo, imajo pri vstopanju na trg dela veliko več izkušenj in posledično manj težav,« pojasnjuje Alenka Blazinšek, vodja Nefiksa, in dodaja, da mladi s preizkušanjem idej razvijajo kompetenco podjetnosti. Tisti, ki so jo ustrezno razvili, so po njenem mnenju sposobni ustvariti samozaposlitev tudi iz svojih hobijev, saj razumejo mehanizme podjetnosti in vedo, kje poiskati priložnosti. Navdušen plezalec tako lahko opravi izpit za učitelja plezanja, fotograf začne s tečaji fotografiranja, umetnica pa z ustvarjanjem nakita – vsi pa so sposobni svoje področje še razširiti. »Pri tem pa niso uspešni samo zaradi znanja, ki ga imajo z določenega področja, pač pa tudi zato, ker so medtem spoznali tudi veliko potencialnih uporabnikov in so na tak način že 'preizkusili trg', na drugi strani pa so že pridobili njegovo zaupanje in ugled,« dodaja Blazinškova.
Takšen primer je denimo tudi Primorka Teja Černe, nekdanja reprezentantka v jadranju, ki je Slovenijo dvakrat zastopala tudi na olimpijskih igrah. Z jadranjem se ukvarja že skoraj 20 let in pri tem še vedno izjemno uživa, zato si želi to navdušenje prenašati tudi na druge. V okviru projekta Podjetno v svet podjetništva je zasnovala ponudbo navtičnih izletov oziroma šolo jadranja za tiste, ki bi se radi tudi sami preizkusili v upravljanju jadrnice, vse skupaj pa bo v prihodnje nadgradila še s ponudbo za team buildinge, saj je prepričana, da je jadranje izvrstna priložnost za utrjevanje timskega duha, sodelovanja, komunikacijskih veščin in podobnih urjenj, ki jih svojim zaposlenim lahko zagotovijo podjetja.
Dolgoročno je uspešna polovica samozaposlenih
Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo, da ne morejo odpirati delovnih mest, lahko pa jih spodbujajo, predvsem s subvencijami za samozaposlovanje. V zadnjih petih letih je vsaj dve leti, kolikor je pogodbena obveznost, samozaposlenih ostalo 85 odstotkov prejemnikov subvencije, 60 odstotkov jih samozaposlitev ohrani vsaj tri leta, dobra polovica pa najmanj štiri leta, uspešnost ukrepa spodbujanja samozaposlovanja predstavijo na ministrstvu.
»Pomembno dejstvo pa je, da kar 20 odstotkov samozaposlenih ustvari nova delovna mesta oziroma dodatno zaposluje. Med leti 2007 in 2012 so ustvarili 2617 novih delovnih mest,« so z rezultati tega ukrepa aktivne politike zaposlovanja zadovoljni na ministrstvu za delo.
