V bistvu so talenti revija plagiatov. Vsi se trudijo, kako bi bili čim bolj podobni originalu. Kako bi čim bolj zadeli interpretacijo, ki bi prepričala. Skratka, imamo tekmovanje v imitatorstvu. Talenti imitirajo svetovne glasbene junake, zabavljači pa svetovne politike. Tisto, kar so uprizorili v oddaji Kdo si upa na večerjo? z imitiranjem Busha, bin Ladna in Kim Jong Una, ni bilo niti zabavno niti originalno. Pač še ena imitacija. Tako kot skuša Slovenija sebe postaviti na zemljevid s posnemanjem drugih. Enkrat Amerike, potem Nemčije, tretjič zahtev trojke in na koncu še nekakšnih neoliberalnih konceptov, ki jih nihče ne šteka. Vse v stilu. Če deluje tam, bo delovalo tudi tukaj. Bolj kot bomo vestno kopirali obrazce drugih, boljši bomo.

Glavni problem tiči v tistih, ki vodijo. Tistih, ki odločajo. Tistih, ki sebe jemljejo preveč resno. To, kar počne žirantska trojica talentov Branko Čakarmiš, Damjan Damjanovič in Ana Klašnja, je realna slika vodenja v tej državi.

Prvič, prepričani so, da so nad vsemi. V eni od oddaj so se tako dali pripeljati na podiju iz kleti. Kot odrešitelji, ki ne padejo z neba, temveč vzniknejo iz zemlje. Ko se odločajo in ocenjujejo nastopajoče, se vse skupaj vrti okoli vtisov in občutkov. Brez resnih analiz in vizij. Eno besedičenje, ki zapolnjuje prazen televizijski čas. Kot naši voditelji. Trošenje praznih besed na dodeljene enote časa.

Drugič, v svojih vlogah neizmerno uživajo. Niso pomembni nastopajoči, temveč oni sami. Enako velja za politike. Švedsko se jim j… za ljudstvo, pomembno je, da so oni pomembni. Da rešujejo. Da odločajo. Da vodijo. Da se nastavljajo TV-kameram.

In tretjič, slast po zavrnitvi. Nekomu reči ne. Ko je žirija polfinalistom morala sporočiti enostavni da ali ne, ali so torej med izbrano trideseterico ali ne, je bila negativna odločitev vir naslade. Kaj je lepšega kot nekomu, ki veliko pričakuje, ki se od strahu trese na odru in komaj čaka, da se konča mučno čakanje, v obraz povedati, da ni dovolj dober. Da ni dovolj talentiran. V politiki že dolgo spremljamo neskončno ponavljanje tega koncepta. Sporočanja, česa nočemo in čemu se odpovedujemo. Na velik zvon obešati netalentirane odpadnike in prevarante in jih izločati iz tekmovanja. Saj so tako in tako samo plagiatorji…