Genski zapis ima takšen, da je že od nekdaj veliko obljubljal. V kombinaciji z vsakodnevnim večletnim treningom pa je postal stroj za doseganje zmag. Ameriški nogometaš Aaron Rodgers ni zgolj eden najboljših podajalcev v poklicni ligi NFL, temveč se lahko pohvali, da je tudi nesramno bogato plačan. Moštvo Green Bay Packers je namreč pred dnevi z njim podaljšalo pogodbo, ki mu bo v prihodnjih letih zagotovila 110 milijonov ameriških dolarjev. In toliko pred njim v športu, ki je prek luže nesporna številka ena, ni zaslužil še nihče.

Seveda 29-letni Kalifornijec že zadnjih sedem let, odkar je postal profesionalec, ni sodil med reveže, saj mu je že prva pogodba navrgla 7,7 milijona. Postavnemu športniku je skrivnosti ameriškega nogometa razkrival oče Ed, prav tako ameriški nogometaš, vendar zgolj med šolanjem na univerzi (1973–1976), kasneje pa si je kruh služil kot kiropraktik. Svojim trem sinovom (Aaron se je rodil kot drugi sin, že kot dvoletnik je na televiziji spremljal tekme NFL, pri petih letih pa je poznal formacije in metal žogo skozi visečo gumo) je ob učenju veščin vcepljal v glavo, da med faksom ne smejo popivati in žurati, saj v nasprotnem nikoli ne bodo postali profesionalci. Aaron je očetove besede vzel resno. Na prestižni kalifornijski univerzi Berkeley pa je presegal šolske rekorde drugega za drugim.

Njegova zgodba se je začela odvijati leta 2005, ko so vsi predvidevali, da ga bodo izbrali na naboru. Konec koncev je postavil univerzitetni rekord 23 zaporednih uspešnih podaj, 24-krat pa je s svojo podajo omogočil točke. Zanj so pravili, da je nadarjen in da ima v roki moč in natančnost. Kot 24. na naboru so ga izbrali Green Bay Packers. Toda v prvi sezoni se ni naigral in je bil v senci klubske legende Bretta Favreja. Neuspeh moštva je bil uspeh zanj. Po zamenjavi trenerja ga je namreč novi strateg Mike McCarthy poslal v šolo za podajalce. Pilil je mete, koordinacijo rok in oči, telesno maščobo pa je zmanjšal s 15 na 12 odstotkov. »Je vse boljši. Ima takšne sposobnosti, ki jih ljudje še niso videli,« mu je potem, ko je njegova natančnost podaj na treningih dosegla 62,7 odstotka, laskal trener. Napoved upokojitve Favreja 4. marca 2008 je pomenila, da bo 1,88 metra visoki in 102 kilograma težki podajalec le dočakal svojo priložnost v začetni postavi. Kmalu je pokazal, da sodi med najboljše podajalce v ligi, potem ko je v krstni sezoni s svojimi podajami presegel 4000 yardov, poskrbel za 28 touchdownov, tekmeci pa so prestregli le 13 njegovih podaj. Ko je leta 2010 njegovo moštvo postalo prvak lige, mu je pripadel naziv najkoristnejšega igralca sezone, izjemne predstave pa nadaljeval v naslednji in poskrbel, da so Packers dobili 13 tekem zapored in izenačili rekord lige, nekaj posebnega pa je bilo tudi skupno doseženih 560 točk, 35 točk in več so dosegli na kar devetih tekmah. Po letu 1987 pa so postali tudi prvo moštvo v severni diviziji, ki je bilo nepremagano.

Rodgersa na igrišču sicer ni težko prepoznati. Nekaj posebnega je namreč njegovo proslavljanje podaje, ki poskrbi za točke. Prelevi se v pantomimika, ki si okoli pasu nadene navidezni šampionski pas. »To njegovo proslavljanje je vedno smešno. Ko ga vidimo, takoj vemo, da nam gre na tekmi dobro,« je dejal moštveni kolega Greg Jennings, pantomimo pa vse pogosteje posnemajo tudi klubski navijači. V Chicu rojeni podajalec sicer sodi med bolj priljubljene v ligi, in to ne zgolj zavoljo svojih rekordov, med katerimi je nekaj posebnega tudi tisti po prestreženih podajah, saj so mu jih prestregli le neverjetnih 1,7 odstotka, da je pri svojih igrah konstanten, pa kaže tudi šestkratni izbor za igralca meseca.

Kako bo porabil milijone, ki se bodo v prihodnjih letih znašli na njegovem računu – v prvem letu celo 40 – ni znano, glede na to, da je predan kristjan, ki razglaša vero, pa bo nekaj denarja gotovo namenil tudi cerkvi. V enem izmed intervjujev za televizijo ESPN je tako dejal: »Čutim, da sta bili moja naravnanost in želja od nekdaj slediti citatu svetega Frančiška Asiškega, ki je dejal: 'Ves čas oznanjaj evangelij. Če je potrebno, uporabi besede.'«