V tem pogledu je poteza ljubljanskega kluba, ki je včeraj odpustil trenerja Saša Filipovskega, do neke mere pričakovana. Filipovski je sicer z igralci individualno dobro delal, saj je večina pri njem napredovala. Kot primer lahko navedemo Deona Thompsona, ki je bil letos v Albi iz Berlina vodilni igralec, pa Dannyja Greena, ki je po izkušnji v Ljubljani pri San Antoniu začel dobivati več priložnosti za igro. Tudi letos so mladci pri Olimpiji od začetka sezone pokazali kakovostni preskok, Aaron Baynes pa je praktično od anonimneža po polovici sezone za visoko odškodnino odšel k trenerju Greggu Popovichu v Teksas. A težava je nastala pri vodenju kolektiva. Pogosto smo iz slačilnice v Stožicah poslušali pripombe igralcev, ki so tožili, da imajo v igri premalo svobode in da se mora pri Filipovskem stalno igrati »šablonsko«. Kot kaže, je »ubijanje« svobode v igri pripeljalo do tega, da je previsoko oviro predstavljala že zmaga proti Mariboru.
Ob tem je treba dodati, da glavni krivec za nastalo situacijo niti približno ni le Sašo Filipovski. Del je nosi vodstvo kluba, ki glavnega trenerja ni redno plačevalo, po njegovih besedah pred časom v letošnji sezoni celo ni dobil plačila, kar mu je v očeh igralcev zagotovo do neke mere zbijalo avtoriteto. Del krivde pa je tudi na igralcih, ki se, kot kaže, ne zavedajo odgovornosti, ki jo prinese nošenje Olimpijinega dresa.
