Ponovno bodo pozvali premierko Alenko Bratušek, da spoštuje poročilo KPK in pozove Zorana Jankovića k odstopu z vseh javnih funkcij. Kot zadnjo pa organizatorji navajajo zahtevo sedanji politiki, naj v roku šestih mesecev odidejo po zaupnico pred ljudstvo.
Dejstvo, da se Slovenci ponovno odpravljajo na ulice priča, da se spremembe ne dogajajo dovolj hitro, ali pa sploh ne. »Od naših zahtev se ni spremenilo še nič, razen zahteve, da odstopi prejšnja vlada. Odstopil je samo predsednik vlade Janez Janša, preostanek vlade pa se je samo presedel,« meni predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo ob tem dodaja, da je treba opozoriti, da menjava vlade še ni rešila nastale situacije in ugodila vstajniškim zahtevam.
»Politika ne more več ignorirati energije ljudstva,« aktivnost prebivalstva komentira Božidar Flajšman iz Odbora za pravičnost in solidarno družbo in Solidarnost. Namen vstaj so pravzaprav spremembe v politiki, a bolj ko v njej se dogajajo v družbi. Ljudje so namreč vstajniške zahteve sprejeli za svoje, prekinili z apatijo in postali kritični do sistema, se strinjata Taufer in Flajšman.
Renata Šribar: Bratuškova bo izgubila podporo, če ne bo upoštevala zahtev protestnikov
Pod vstajniške zahteve se podpisuje tudi feministična skupina FemA, ki je Bratuškovo sicer ob vstopu na oblast podprla z vidika kvot žensk v politiki, pravi članica FemA Renata Šribar, a bo podporo izgubila, če bo nadaljevala s politiko, ki ne upošteva zahtev protestnikov.
»Vstaje so sprožile proces preobrazbe družbe, ki je kulturno in zgodovinsko nujen,« pojasnjuje Rok Zavrtanik, član Mreže za neposredno demokracijo. Niso pa bile zgolj vstaje tiste, ki so pripomogle k spremembam. Zanje so poskrbeli predvsem aktivni državljani. Zavrtanik ob tem poudarja, da protesti potekajo pravzaprav vsak dan. »Prevzeti moramo odgovornost za današnja dogajanja. V političnih programih pogrešam dejstvo, da je kultura osnova vseh sprememb. Vsako vedenje vsakega človeka je odraz kulture,« še dodaja Zavrtanik.
Večina ne razmišlja o ustanavljanju novih političnih strank
Kljub aktivnosti na nivoju civilne iniciative pa večina akterjev vstaje ne razmišlja o ustanavljanju političnih strank ali prevzemu političnih funkcij. »Politična preobrazba ni možna brez nove politične sile,« meni Flajšman in zato lahko na naslednjih volitvah pričakujemo stranko iz vrst Odbora za pravičnost in solidarno družbo. Odbor je že ustanovil ekipe, ki delajo na programskih temah in iščejo rešitve. O imenih Flajšman še ne želi spregovoriti, poudarja pa, da Odbor odločno odklanja Janševo politiko sovraštva in delitve na stare in mlade, saj zanje šteje posameznikova kompetentnost, razum in seveda njegova dejanja v preteklosti.
Aktivni niso le na trgih in ulicah
Skupine, gibanja in civilno-družbene organizacije, ki so pobudniki vstaje so aktivni tudi izven protestnih vod. Vsak deluje na svojem področju. Gibanje za dostojno delo opozarja na težave na trgu dela. Sodelujejo z ministrstvom za delo, predvsem pri oblikovanju politike zaposlovanja in nadgradnji socialnega podjetništva, pojasnjuje Funkl.
Društvo slovenskih pisateljev poleg odprtih pisem ustanavlja tudi akcije, s katerimi rešujejo probleme, ki bremenijo literarno področje Slovenije. Trenutno sodelujejo pri iskanju poti, kako rešiti Mladinsko knjigo, saj bi izguba največje založbe za Slovenijo pomenila hud udarec. Boja za spremembe in uveljavljanje zahtev so v FemA že vajeni ter imajo številne izkušnje že od samega rojstva države.
