Slovenija je najprej socialna država
Bratuškova je za današnjo izdajo tednika spomnila, da se tudi njena vlada giblje znotraj istih finančnih okvirov kot prejšnja in da lahko kot država porabimo samo toliko, kot ustvarimo. "Pri čemer mislimo, da je Slovenija najprej socialna država," je dejala, a hkrati dodala, da ne moremo imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun. Pri tem je kot primer navedla skandinavske države, ki imajo na eni strani zelo visok standard socialne države, a hkrati zelo visoke davke.
V tem trenutku se ji zdi bistvena sanacija bančnega sistema s ciljem, da banke spet začnejo kreditirati gospodarstvo. "Samo očiščenje bank, izvzem terjatev iz njihovih bilanc, kar je bil cilj doslej, ne bi naredilo absolutno nič," je dejala in zavrnila očitke, da so pri sanaciji bank prevzeli koncept vlade Janeza Janše.
Sanacija bank
"Vse države so sanirale svoje banke in tudi mi jih bomo morali. A ne zato, ker bi bankam pomagali zaradi njih samih, ampak zato, da bodo banke lahko sprostile likvidnost in spet začele kreditirati podjetja. Pa tudi to je le en korak, hkrati mora namreč država z garancijskimi shemami zagotoviti, da ta podjetja spet pridejo do potenciala, da lahko spet najemajo kredite, in to na daljši rok," je dejala.
Premierka se je že sestala z vodstvom Banke Slovenije, ministrstva za finance in predsedniki uprav treh največjih slovenskih bank. "Zdaj delajo skupaj, so v dnevnih stikih. V bankah morajo vedeti, kaj pripravlja ministrstvo za finance, ne moremo si privoščiti, da bi banke zdaj čakale, kaj bo naredila država, nato pa se odzvale, ko bodo ukrepi sprejeti. Preprosto ni časa za to," je dejala. Pričakuje, da bo prvi prenos na družbo za upravljanje terjatev bank narejen junija.
Kritična do Šušteršiča: proračun za letošnje leto je popolnoma nerealen
Sprejeti proračun za letošnje leto je po ocenah premierke popolnoma nerealen, zato ne morejo nadaljevati proračunske politike prejšnje vlade. "Če bi to naredili, bi imeli letos proračunski primanjkljaj v višini 1,8 milijarde evrov," je opozorila. Njena ocena je bila, da je prikrita luknja v proračunu velika do 450 milijonov evrov. "Pa je večja, po prejetih podatkih gre za okoli 800 milijonov evrov," je dejala.
Zato je kritična do Šušteršiča. "Sama sem bila 12 let zaposlena na ministrstvu za finance in takega proračuna ni dal noben minister iz rok," je dejala. Pri tem sicer priznava, da je nekatere prihodke res znižala nova napoved gospodarske rasti, česar Šušteršič ni mogel vedeti. "Dejstvo pa je, da je v državni zbor prinesel proračun, ki je imel nerealne podatke tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani, in da je zavestno zavajal poslance in javnost," je dejala.
Davčne blagajne in gradbeno podjetje
Potrdila je, da nova vlada že razmišlja o uvedbi davčnih blagajn. Davčna uprava RS je namreč pripravila informacijski sistem za izdajanje računov, ki deluje na enak način kot davčne blagajne in preprečuje brisanje računov. "V trenutku, ko bo mogoče ta sistem prenesti v uporabo, bomo to tudi storili," je napovedala. V ponedeljek je bil na mizi koalicijskih pogovorov že tudi nepremičninski davek. "Nihče ne nasprotuje njegovi uvedbi," je dejala.
Meni tudi, da bi morala država ustanoviti gradbeno podjetje. "Seveda to ne pomeni, da bo država ostala njegova lastnica na dolgi rok. To je eden izmed načinov, kako zagotoviti, da bodo dela ostala tukaj," je dejala. Vlada zdaj pripravlja zakon o konverziji terjatev v lastniški delež in po oceni Bratuškove bodo morali tam, kjer država vstopa s svojo pomočjo, lastnike preprosto prisiliti v razlastitev, sicer pomoči države ne bo, je še dejala predsednica vlade.
