Zdi se čudno, če ima najboljša slovenska triatlonka že dva naslova državne prvakinje, pa še ni nastopila na nobeni tekmi v okviru triatlonskega koledarja.

Res je. Vse je bilo v sklopu treninga. V gorskih tekih sem s štafeto nastopila že predlani in zaradi prijetnih izkušenj to ponovila v Socki. Ob Petri Mikloša in Neji Kršinar se mi zaradi velike prednosti v tretji predaji ni bilo treba naprezati. Nad tekmo sem bila pozitivno presenečena; tako glede organizacije, vzdušja, vremena, proge. Nastop na deset kilometrov je bil pravo nasprotje. Na Koroško sem z odšla namenom, da ob dobri konkurenci, kot je bila pred leti, naredim dober test pripravljenosti. Tudi čas 35:30 bi zmogla. A je šlo vse narobe. Udeležba skromna, organizacija katastrofalna. Med tekmo sem razmišljala o odstopu.

Na duatlonu v Ribnici, ki sodi v sklop triatlonskih disciplin, vas ni bilo.

Duatlon zadnja leta malo zanemarjam. Desetka je bila večji izziv.

Kot triatlonko, ki simbolizira to disciplino, bi vas morali vabiti povsod. Kaj je v domačem koledarju?

Za zdaj državno na olimpijski razdalji julija v Velenju. Tekem bo dovolj, a ne preveč. S tekme na tekmo ne bom hodila, ker me je to v lovu za London psihično čisto zadušilo. Napol mrtva sem morala hoditi na tekme. Letos je prehodno leto, točke ITU nimajo take vloge, želim pa ostati med petdeseterico najboljših na svetu. Osredotočila se bom na posamezne velike tekme. Prvi poskus bo maja na tekmi svetovnega pokala v Mehiki. Leta 2011 sem bila druga. No, že v petek letim v turško Alanyo na tekmo evropskega pokala, sledijo tekme nemške bundeslige, kjer tekmujem za EJOT Team. Lani smo osvojile ekipni naslov. Ponosna sem, da so me znova povabili medse, saj gre za elitno ekipo z odličnimi tujkami.

Vaš trener Francesco Fissore je postal tudi selektor reprezentance.

Mislim, da je pravi človek. Dobil je soglasno podporo. Ni pomagal samo meni do nastopa na olimpijskih igrah. Ima ogromno izkušenj na vseh področjih: z delom na italijanski zvezi, kot trener in koordinator v klubih, menedžer. Ima veliko izkušenj, ki bodo dobrodošle, da se prevetri delo tudi v Sloveniji. Njegova vključitev je le del dolgoročne vizije dela TZS, ki doslej takih dolgoročnih sistemskih načrtov nikoli ni imela.

Pred sezono ste iz kamniškega Trisporta prestopili v TK Ljubljana.

Tako bom rekla: sprememba zaradi novih izzivov. Ni glavni, pomemben razlog pa, da mi je Mitja Mori, nosilec dela v TK Ljubljana, najbolj stal ob strani s podporo, ko sem lovila nastop na OI.

Razmišljate morda tudi o nastopu na ironmanih?

Ne. To je najbolj pogosto vprašanje, ki mi ga zastavijo po igrah, doma ali v tujini. Nimam ne želje ne motiva, čeprav je Ironman zelo prepoznavna triatlonska razdalja. Plavala in odkolesarila bi še, teči maraton pa si ne predstavljam. Fizično bi bila tega sposobna, drugo pa... Vsa čast tistim, ki se tega lotijo. Torej, še enkrat ne, čeprav sem se morda zarekla.