Prva izmed novosti založbe Sophia, knjižni prvenec dr. Gorazda Kovačiča Proti družbi, seže v samo jedro družbenih ved. Preučuje različna pojmovanja družbe, ki tudi v družboslovju pogosto delujejo nekako samoumevno, nereflektirano, nastopajo celo kot mašilo. Kritični pogled na družbo razvije prek pionirske raziskave koncepta družbenosti v obsežnem opusu filozofinje Hannah Arendt.
»To knjigo sem napisal z izrazito željo zoperstaviti se dvema življenjskima držama – konformizmu in fatalizmu,« poudarja Kovačič in dodaja, da pri utrjevanju teh drž tudi družbene vede niso nedolžne. »Konformnost z družbenimi normami je temeljna predpostavka ter predmet sociološkega zanimanja in raziskovanja. Prepričanje, da na družbeno strukturo ni moč kaj dosti vplivati, pa je tudi eden od mogočnih predsodkov socioloških in družboslovnih teorij. Pisal sem zoper tovrstna teoretska stališča in njihove praktične posledice.«
Po njegovem prepričanju je sociologija usposobljena predvsem za spoznavanje nesvobodnih plati človekovega bivanja, odnosov gospostva in ne nazadnje – za spremembo zatiralskih družbenih norm in odnosov. Tako pojasnjuje Kovačič, »eksistencialistični anarhist«, če si sposodimo oznako, s katero se je malce hudomušno opisal tudi sam.
Alternativa v odpravi kapitalizma?
Ekonomist in filozof Branko Bembič, tudi član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze, je predstavil svojo študijo Kapitalizem v prehodih, ki se posveča politični in ekonomski zgodovini Zahoda po drugi svetovni vojni. V njej veliko pozornosti namenja prepričanjem britanskega ekonomista Johna Maynarda Keynesa in teoretski revoluciji, s katero je zaznamoval povojne ekonomske politike. Knjiga seže vse do sodobnosti, do finančnega zloma leta 2008 in do posledic, ki jih s podaljškom dolžniške krize v evrskem območju doživljamo tudi v Sloveniji. Knjigo sklene z namigom, da alternative obstajajo. »V prihodnje bi bilo treba preseči izbiro med keynesianstvom in neoliberalizmom ter razmisliti o odpravi kapitalizma.« Odgovora na vprašanje, kako to storiti, sicer nima, saj ta naloga, kot pravi, zadeva kolektivno gibanje.
V tokratnem naboru knjižnih novosti založba odpira tudi pereča vprašanja o fašizmu in njegovih sodobnih oblikah. Po besedah sociologa dr. Leva Centriha je zato knjiga zapiskov, anekdot in razmišljanj ekonomista in filozofa Alfreda Sohna-Rethela Ekonomija in razredna struktura nemškega fašizma (v prevodu Amalije Maček) zelo aktualna še danes, štiri desetletja po izidu. Pomembna avtorjeva poanta je, da sta bila fašizem in nacizem množični gibanji, ki sta uspeli zaradi neuspeha levičarskih gibanj; na zunaj jih sicer posnemata in se predstavljata kot antikapitalistični gibanji. Nevarnost je prav v tem, da želita delovati pomirjevalno in povezovalno, opozarja Centrih. Prerazporeditev premoženja in drugi pretresi naj ne bi bili potrebni. Fašizem ponuja enostavne razlage, »na začetku se prikazuje kot gibanje za kmete, delavce, pridne obrtnike, a ko pride na oblast, ga tam vzdržuje le njegova zveza s kapitalom,« opozarja Centrih.
»Preživel je svojo smrt«
Med bralce prihaja tudi monografija francoskih ekonomistov Gérarda Duménila in Dominiqua Lévyja Marksistična ekonomija kapitalizma iz leta 2003, ki jo je prevedla Katja Kraigher. Avtorja začenjata z ugotovitvijo, da kapitalizem pač »ni od včeraj«. Njegova izpeljanka – neoliberalizem, ki se je v nacionalnih in mednarodnih razsežnostih uveljavil na prehodu iz 70. v 80. leta prejšnjega stoletja – pa je le še poudaril njegovo naravo. »Kapitalizem je preživel svojo smrt, tako da se je občutno preobrazil,« pravita ekonomista in novo pojavno obliko kapitalizma imenujeta »kapitokadrizem«.
Njun prispevek je med drugim v tem, da orišeta vznik novega družbenega razreda v prejšnjem stoletju, ki se umešča med kapitaliste in delavce ter dodatno zapleta razredni boj. To je razred »kadrov«, med katere lahko prištevamo vrhnji in srednji sloj menedžerjev, državne uradnike in druge podporne in vmesne delavce, ki niso neposredno vpleteni v produkcijski proces, razlaga direktor in odgovorni urednik založbe Rok Kogej.
Kapital bo morda kmalu pošel
Založba Sophia je nedavno uspešno zaključila tudi obsežen in ambiciozen založniški projekt. Znova so izdali in prevedli prvi zvezek enega izmed temeljnih stebrov politične ekonomije – študijo Kapital nemškega misleca in revolucionarja Karla Marxa. Kako se v teh kriznih časih prodaja ta zajetni in na pol stotaka evrov ocenjeni Kapital, nam je povedal Kogej, ki je vodenje Sophie, te srednje velike založbe izvirne in prevodne humanistike in družboslovja, prevzel lansko leto.
Natisnili so tisoč izvodov Kapitala, pot med bralce pa je v dobrem mesecu dni našlo že približno 400 knjig. »Upajmo, da bomo že v kakšnem letu knjigo ponatisnili,« je optimističen Kogej. Založba s koreninami v Marksističnem centru in Znanstvenem in publicističnem središču pa je ob izidu Kapitala napovedala še neko »malenkost«. Kmalu se bo namreč preimenovala v Naprej! in s to gesto v današnji čas ponesla ime delavskega časopisa, ki je leta 1908 izdal prvi prevod Komunističnega manifesta.