»Za mano je najbolj neprijeten del. Sestankovanje je zame bolj naporno kot vse drugo. Mislim, da smo to fazo uspešno zaključili in program za olimpijsko sezono že teče,« je glavni trener biatlonske reprezentance Uroš Velepec opisal prelomno obdobje tekmovalnih sezon.
Z bero pretekle zime se v biatlonski srenji lahko upravičeno pohvalijo. Dve zmagi Jakova Faka in še pet uvrstitev na zmagovalni oder vključno z bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu. Skupno 23 uvrstitev med deseterico, ki sta jih Faku pomagala doseči Teja Gregorin in Klemen Bauer. In štiri visoke uvrstitve štafet. »Prav zaradi tega ne bomo eksperimentirali s spremembami, program bomo le malo prikrojili,« navrže Velepec. Vendar so podrobnosti še kako zanimive.
Velepcu, specialistu za tekaško pripravo, in Čehu Tomašu Kosu, čigar prispevek pri strelski vadbi ostaja velikokrat prezrt, se bo priključil Boštjan Lekan. Nekdanji olimpijec je bil trener reprezentance B, ki se z Drčarjevo kot najbolj izstopajočo posameznico ni posebej proslavila. »Reprezentanco B smo ukinili, Lekan bo dobrodošla pomoč, saj velikokrat s Kosom ne zmoreva vsega dela ob skoncentriranih dogodkih,« vidi okrepitev strokovnega štaba Velepec.
Tudi prestopa Anje Eržen ne skrivajo, čeprav Blejko, nečakinjo Janeza Mariča, veže štiriletna pogodba v tekaški reprezentanci do konca olimpijskega ciklusa. »Anja bo pridružena članica reprezentance A, ker drugih pogojev nima,« opiše modificiran status Blejke, ki se sama pohvali, da je v prvih poskusih s streljanjem že zadela v črno. Prav s prihodom Erženove, ki bo blažila izrazito vrzel ženske ekipe, je še bolj vnebovpijoče nespametno izgubljena kvota za Soči, saj Slovenija lahko nastopi le z eno. Druga biatlonka Andreja Mali je zato že izgubljala motive za nadaljevanje kariere. »Posebno povabilo še za eno biatlonko bo od MOK težko dobiti, a upanje glede na dosežke mešane štafete in dobrih zvez Janeza Kocjančiča obstaja,« je Velepec optimist.
Z biatlonci, s kvoto petih za Soči, se mu smeji. Ob Faku, Bauerju, Mariču, Doklu, Kočevarju in Oblaku, kot edinemu novincu, pa ni 18-letnega izstopajočega mladega upa Mihe Dovžana. »Preskok za Dovžana bi bil prehud. Kot trenerju mi je v poduk izkušnja s Kočevarjem, ki je prvi tekmovalec, ki mi ga je uspelo pretrenirati. Seveda z njegovo pomočjo. Jeseni se je preveč gnal in skuril,« Velepec navrže še en delček.
Ker je bil Janez Marič nepogrešljiv tretji steber ekipe, je moral tekmovati kljub težavam z zdravjem. »Marič je decembra pred Pokljuko zbolel. Ker pa smo ga nujno potrebovali, tudi za štafeto, si januarja nismo mogli privoščiti daljše odsotnosti, ki bi jo verjetno potreboval, da bi se dvignil na staro raven. Vesel pa sem, da je pred olimpijsko sezono znova motiviran,« navrže glavni trener kot vzrok stagnacije 37-letnega biatlonca iz Stare Fužine.
Izostren pristop zahteva tudi Klemen Bauer, predvsem njegovo streljanje. Ker je kot eden najhitrejših v smučini osvojil le eno deveto mesto v sezoni, je za trenerje še poseben izziv. »Zanj imamo poseben program. No, že sedaj smo ga imeli. Že konec aprila gremo z njim na strelsko testiranje v Salzburg. Najbolj se bojim, da bo tam natančen, kar na treningih zna biti,« se je malo pošalil Velepec, ki ima za Ihanca v rokavu izdatnejšo pomoč športnega psihologa Aleša Vičiča.
Ob takih problemih se zdi, da je vodenje Jakova Faka in Teje Gregorin mačji kašelj. »Ne. Zahtevata prav toliko pozornosti, le da je trud bolj viden,« zatrdi Velepec, čigar drugi dom bo kmalu znova Pokljuka. Redki izleti iz baznega tabora bodo le obisk biatlonskega festivala Fassinoro konec junija v osrednji Italiji, višinski trening avgusta v Bormiu in testiranja v Ramsauu.
