Slavje pri Veselovih so včeraj zvečer popestrili tudi poslanci državnega zbora. In danes najverjetneje ne bo nič drugače. Dosedanji vrhovni državni revizor Tomaž Vesel, oče dveh najstnikov, ki prav v teh dneh praznujeta rojstna dneva, je bil namreč včeraj z 62 glasovi (od 67) izvoljen za novega predsednika računskega sodišča. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša mu je za izvolitev čestital še pred glasovanjem. »Otroka bi z menoj praznovala rojstna dneva v vsakem primeru. Če bi bil izvoljen na to mesto in nasprotno. To ju ne gane in tudi sam ju ne obremenjujem s tem. Zagotovo pa bo med najstniki na ta račun padla kakšna šala, ker na take zadeve gledajo z neke komične perspektive,« nam je včeraj v sproščenem tonu zaupal novi predsednik institucije, ki v slovenski javnosti uživa visoko stopnjo zaupanja.
Petinštiridesetletni pravnik bo tako svoj mandat začel z višjo podporo, kot so jo poslanci namenili njegovemu predhodniku Igorju Šoltesu. Medtem ko je Borutu Pahorju, ki v Veselu med drugim vidi »pravi leksikon za področje pravnega urejanja Evropske unije«, s svojim predlogom uspelo že v prvo, je imel Janez Drnovšek leta 2004 s predlogi kandidatov za vodenje računskega sodišča veliko več težav. Uspelo mu je namreč šele v četrtem poskusu, ko je na to mesto po Florjani Bohl, Milanu M. Cviklu in Andreju Engelmanu predlagal Šoltesa, ki so mu nekateri takrat očitali članstvo v LDS. Zanj je na tajnem glasovanju glasovalo 53 poslancev, 27 pa jih je bilo proti. Kot je znano, se je želel dosedanji predsednik računskega sodišča sprva potegovati za nov mandat, vendar je na koncu od kandidature odstopil.
Kot ekspert OECD v državah bivše Jugoslavije
»Izvolitev mi veliko pomeni. Ne nazadnje se že celo profesionalno kariero ukvarjam s finančnim nadzorom. Računsko sodišče je institucija, v kateri sem doma. V njej poznam vsak kotiček in vsakega posebej. Veliko ljudi je od mene pričakovalo ta korak. Tudi na njihovo pobudo sem se odločil, da poskusim s kandidaturo. Logično je, da se vidim v nadaljevanju te zgodbe,« je bil včeraj samozavesten Vesel, dosedanji vrhovni državni revizor, pristojen za vodenje oddelka za revidiranje negospodarskih javnih služb.
K temu, da je bil tako uspešen na spolzkem političnem parketu in da mu je uspelo prepričati vselej razdeljene poslance, je po njegovem mnenju močno pripomogel tudi pristop, saj je svoj program dela in ključne poudarke predstavil vsem poslanskim skupinam. »Presenetilo me je, da so si nekateri poslanci vzeli veliko, drugi pa zelo veliko časa za odkrite pogovore. Prepričal sem jih s pristopom, izkušnjami in politično nevtralnostjo,« je odločen nekdanji član državne revizijske komisije, ki ga je državni zbor na to mesto imenoval 22. decembra 1999. »Je del državnega establišmenta in je strankarsko neodvisen. Dejstvo pa je, da takrat nisi prišel v komisijo, če te ni podprla LDS,« poudarja eden izmed naših sogovornikov, ki se ni želel izpostaviti z imenom. Nekateri se Vesela spominjajo tudi kot dobrega organizatorja dela, ki je vsako zastavljeno stvar izpeljal do konca, od postavitve nove spletne strani državne revizijske komisije do pisanja knjig, česar ni spregledal niti predsednik države: »Objavljena dela kot tudi njegovi številni drugi prispevki brez dvoma predstavljajo temeljne referenčne vire, ne le s področja urejanja javnih naročil, temveč tudi na drugih področjih prava. Njegova dela imajo pedagoški in strokovno polemični naboj, odlikuje pa jih tudi korektnost in natančnost pri obravnavi tematike.« Ob tem velja še omeniti, da je Vesel pustil pečat tudi v mednarodnem prostoru, saj je v preteklih letih kot zunanji ekspert OECD sodeloval pri pripravi poročil in izvedbi zunanje pomoči v državah bivše Jugoslavije na področju javnih financ in javnih naročil, koncesij ter javno-zasebnih partnerstev; pomagal pri institucionalni gradnji na področju javnih naročil in koncesij v Albaniji in pregledal ustreznost nadzora nad javno porabo v Bolgariji.
Stroške študija pokril tudi z delom na nemških gradbiščih
Kot poudarja Vesel, se bo s sodelavci v naslednjih letih – mandat predsednika računskega sodišča traja devet let – še bolj posvetil nadzoru naraščajočega javnega dolga in uspešnosti črpanja evropskih sredstev. Ob tem po tihem omenja tudi spremembe zakona o računskem sodišču, tudi zaradi ambivalentnega odnosa politike do računskega sodišča. »Na eni strani vedo, da je nadzor potreben, na drugi strani pa čutijo nelagodje, da bi se sodišče izkoriščalo kot politično orodje.« Vesel, ki je bil med letoma 2003 in 2013 prvi namestnik predsednika računskega sodišča, o delu svojega predhodnika ne želi govoriti – slišati je tudi, da se ne razumeta najbolje, kljub temu pa poudarja, da bo zdaj potreben nov način vodenja sodišča. »Potrebna bo razmejitev med piarovskim pristopom vodenja in vsebinskim vodenjem. Zato pa ni kriv dosedanji predsednik, temveč okoliščine, saj je bilo treba sodišče postaviti na zemljevid pozornosti in zanimanja javnosti. Zdaj, ko je sodišče na tem zemljevidu, pa je pomembnejši vsebinski pritisk,« je prepričan Vesel, ki se je s podobnimi besedami po naših informacijah predstavil tudi poslanskim skupinam.
Četudi se je Vesel na čelo računskega sodišča zavihtel brez večjih zapletov in političnih diskreditacij, se anonimnim pismom ni mogel izogniti. V enem, ki naj bi romal tudi na komisijo za preprečevanje korupcije, se mu celo očita, da naj bi bil v Nemčiji obsojen zaradi velikih napak in goljufij ter tudi izgnan iz države za deset let. »Nič ne drži. Res pa je, da sem kot študent pred 20 leti nekaj mesecev delal na gradbiščih v Nemčiji. Zato, da sem si lahko pokril stroške študija. Ni mi jasno, zakaj se to pojavi vsakič, ko kandidiram za nov položaj oziroma ko je izdano kakšno zelo pomembno poročilo. Podobno se je zgodilo leta 2003, ko sem postal član računskega sodišča. Mislim, da bi se v tem času lahko že kaj izvedelo ali novega pojavilo,« je prepričan Vesel, ki je vse skupaj označil za blodnje. Po njegovih informacijah naj bi te navedbe takrat preverili na notranjem in zunanjem ministrstvu, vmes pa je sam večkrat predaval v Nemčiji. »Zelo si želim izvedeti, kdo pošilja naokoli take informacije, da vložim tožbo. Nekdo je zares pogumen. Včeraj sem imel možnost, da bi šel pogledat tekmo v München. A mislite, da bi šel, če bi bil izgnan iz Nemčije. Nekateri smo morali delati, da smo doštudirali, drugim pa to ni bilo treba,« je še dodal Vesel, ki je na ljubljanski pravni fakulteti doštudiral pri 30 letih, poklicno pot pa je še istega leta začel v pravni službi vladnega centra za informatiko.