Starši, ki poiščejo pomoč v svetovalnem centru, pogosto tožijo, da je njihov otrok nemiren, da se težko zbere, je površen, neorganiziran, težje vodljiv... Na prvi pogled bi lahko zaključili, da je otrok hiperaktiven oziroma da ima hiperkinetično motnjo, kot se hiperaktivnosti reče v strokovnem jeziku. Vendar je ta motnja samo ena od možnosti za opisane težave. V njihovem ozadju je namreč lahko vrsta različnih možnih vzrokov, ki jih je treba prepoznati in natančno opredeliti, ugotavlja avtorica. Velikokrat je težko prepoznati, kdaj je nemirnost še del običajnega razvoja, kdaj pa morda otrok že nakazuje težave, morda celo tako izrazite, do bi lahko govorili o hiperkinetični motnji. Ta je sicer ena izmed najpogostejših motenj v razvojnem obdobju in ima močan vpliv na življenje posameznika in njegovih najbližjih. Otroci s to motnjo imajo izrazite težave na področju pozornosti, impulzivnosti odzivanja in hiperaktivnosti. Pogosto pa se pojavijo še težave na področjih čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov in učenja. Ti otroci se zaradi svojih posebnosti težko prilagodijo pričakovanim zahtevam okolja, te neugodne izkušnje pa lahko načnejo njihovo samopodobo in privedejo do občutkov manjvrednosti in nespodobnosti, kar še dodatno okrepi njihove težave. Pogosto je šola, kjer otroka razumejo, ga vzpodbujajo in mu pomagajo, tudi eden najpomembnejših varovalnih dejavnikov, ki preprečujejo stopnjevanje otrokovih težav. Raziskave kažejo, da pri tretjini otrok težave z nemirnostjo in pozornostjo do adolescence izzvenijo. Pri tretjini otrok se težave lahko v manjši obliki prenesejo v odraslost, pri tretjini otrok pa se lahko razvijejo še dodatne težave, agresivne in odklonske oblike vedenja. Ti otroci so kot odrasli lahko nemirni in nestrpni, pogosto menjajo službe, se zapletajo v konflikte, radi tvegajo in se izpostavljajo ekstremnim situacijam... Pravočasna prepoznava motnje in ustrezna strokovna pomoč bistveno pripomoreta k premagovanju težav, ki izhajajo iz motnje. Pri otrocih s to motnjo je najučinkovitejši celostni pristop pomoči, ki vključuje kombinacijo bioloških, psiholoških, socialnih in pedagoških pristopov. lo
Vsak nemiren in živahen otrok še ni hiperaktiven
V tej brošuri za starše bodo starši našli nasvete, kako prepoznati nemirnost in težave s pozornostjo pri otroku ter nasvete za pomoč. Avtorica brošure mag. Leonida Rotvejn Pajič je specialistka klinične psihologije in zaposlena na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Že dlje časa se posveča preučevanju hiperkinetične motnje, njenem vplivu na otroka in celotno družino ter razvijanju strategij za lažje premagovanje težav, ki iz te motnje izhajajo.
