Vsak dan z različnimi aktivnostmi ustvarjamo zvoke, ki so odsev naše kulture in dajejo karakter prostoru, v katerem živimo. Zvoki, ki imajo za nas poseben pomen, so za druge brez vsebine. Taki zvoki postanejo lahko moteči, povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Bivanje v hrupnem okolju poveča tveganje za pojav bolezni srca in ožilja.
Najnovejše raziskave so pokazale tudi povezavo med izpostavljenostjo hrupu in povečanim pojavom sladkorne bolezni. Sonja Jeram iz IVZ-ja je povedala: »Hrupna onesnaženost se na splošno, predvsem v urbanem okolju, povečuje. Kakšen hrup nas moti pa je odvisno od tega, kakšno informacijo s tem zvokom dobimo.«
Po podatkih inštituta je najbolj moteč hrup dejavnosti gostinskih lokalov predvsem v nočnem času. Pritožbe so pogoste tudi zaradi preglasnih javnih prireditev, motečega delovanja industrijskih in drugih obratov, hrupa prometa, hrupa z gradbišč, preglasnega zvonjenja in hrupa sosedov.
