Kapljanje novih pevcev v operno hišo. Najprej je bil tri leta zaposlen v Slovenski filharmoniji, in sicer pri Slovenskem komornem zboru kot basist zborist, zdaj je v SNG Opera in balet Ljubljana. »V opero kot solisti v glavnem prihajajo gostje, sistem pa ne dopušča velikih sprememb, zato naša generacija težje prodre na odre. Sam sem imel srečo, da sem bil ob pravem času na pravem mestu.« Sreča je namreč hotela, da ga je opazil umetniški vodja Opere Cristophe Capacci, ki je bil na tem položaju le kratek čas. Po tekmovanju Opera obeta si je ogledal posnetke in ga povabil v Opero na avdicijo. Najprej je postal zborist, že kmalu po tem pa eden od štirih basistov solistov. Zdaj dela družbo Sašu Čanu, Juanu Vasletu in Zoranu Potočanu. Če v tem poklicu napreduješ, si najprej solist, potem priznani solist, nato prvak opere.

Angažmaji v tujini. Medtem ko se njegova generacija išče, tako v ljubljanski Operi kot v mariborski Operi, predvsem pa zunaj Slovenije, kjer je nekaj več možnosti, se tudi sam preizkuša na avdicijah v tujini. »Vsi iščemo nekaj več in zelo mi je v interesu biti prisoten tudi v tujini, vsaj kakšen projekt ali dva na leto. Ni mi pa nujno, da prodrem takoj.« V zadnjem času je povabil zunaj matične hiše več, opravil je celo turnejo avdicij po nemških in avstrijskih operah. Tja ga je poslala njegova grška agentka, med drugim tudi v Državno opero na Dunaj. »Treba se je pokazati, da te ljudje slišijo, kakor koli se angažmaji potem odvijajo naprej.« Nazadnje so ga povabili na festival v Celle blizu Hannovra, ki ravno poteka, bil pa bi Osmin v Mozartovi operi Beg iz seraja, a se žal terminsko niso mogli uskladiti. Z njim so bili zelo zadovoljni tudi v Peabody Opera House v Kielu. »Predvsem v severnem delu Nemčije se ta hip veliko dogaja. Za zdaj na izplen še čakam, moj čas še prihaja. Kot je rekel tudi žirant na eni od avdicij: Vi ste za basista še v plenicah!«

Diploma iz velike basovske operne vloge. Študirati je začel računalništvo, nekje vmes si je premislil, nato je prišel na vrsto študij solopetja na glasbeni akademiji v Ljubljani pri prof. Matjažu Robavsu. Rezultati so se pokazali kmalu – v zlatih plaketah na državnih tekmovanjih Temsig in na mednarodnih tekmovanjih. Za diplomski izpit si želi, da bi odpel operno vlogo. »Mislil sem, da bom diplomiral že z Dalandom v Wagnerjevem Letečem Holandcu. To je velika vloga v basovskem repertoarju, ki bi jo lahko primerjal z Zaharijo v Verdijevem Nabuccu, v katerem sem v zadnji sezoni tudi pel, in sicer Velikega svečenika.« Urnik je bil preveč natrpan, da bi zraven opravil še nekaj manjkajočih izpitov. Med veliki vlogami, ki jih je pel, sta tudi Collin v Puccinijevi operi La boheme ter Petruccio v Kogojevih Črnih maskah.

Vedno aktualni Gorenjski slavček. Njegov prvi operni angažma v ljubljanski operni hiši je bila mladinska opera Pastir Petra Šavlija; nase je opozoril kot Kralj in Glavni rokovnjač. Potem je že prišla prva velika opera, Verdijeva opera Nabucco, po Wagnerju v zadnji sezoni pa zdaj poje še v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Pel ga je že tudi v Pliberku (KD Edinost); tam je bil Štruklar, v Ljubljani pa je Krčmar. Pravzaprav je v »slavčku« pel že v srednji šoli. »Operi, v katerih sem nedavno pel, torej Leteči Holandec in Gorenjski slavček, sta povsem različni. V kratkem času je bilo težko preklopiti iz zahtevne wagnerjanske vloge na lahkotno vlogo Krčmarja, a mislim, da mi je uspelo. Če sem iskren, je vloga v Gorenjskem slavčku bolj primerna za moj glas kot vloga v Wagnerjevi operi.«

Mozart, higiena za glas. »Za pevce je pisal blazno zahtevno, hkrati pa je znal to zahtevnost razbiti z lahkotnostjo... Mozart je preprosto 'fajn'!« Mozarta pogreša na naših odrih, kajti tudi prihodnjo sezono ga na repertoarju ne bo, bosta pa dve Verdijevi operi in ena Rossinijeva. »Seveda je pomembno, katere vloge poješ, čeprav sam nisem ozko specializiran za neki del repertoarja, recimo veristični. Upam, da me bo vodstvo hiše znalo angažirati v prave vloge, kajti pri tem je treba biti zelo previden. Spopadam se s tem, kaj je na programu, želje pa seveda so še druge. Kmalu bom zrel tudi za Verdija.« Morda se kdo ne bi strinjal, kot pravi, toda s svojim malce višjim basom, torej z nekoliko širšim glasovnim razponom, bi pel tudi kakšno mlajšo vlogo. V Mozartovi Figarovi svatbi je recimo pel že vse vloge, od Figara do Bartola, »a Bartol vsaj po starosti zagotovo še ni zame«, se zasmeje.

Netipični basist. Basovske vloge v opernem repertoarju so po navadi rezervirane za starejše in krepkejše može, čemur Peter Martinčič ne ustreza. Ustreza pa merilom, ki danes veljajo v opernem biznisu, kjer je potrebna brezhibna pevska in fizična kondicija. »Sploh v Avstriji in Nemčiji najprej pogledajo pevčev izgled in nato šele poslušajo, so pa okusi in pogledi različni. V nekem teatru dobiš vlogo takoj, v drugem te takoj zavrnejo. Dosti vnaprej premislijo, kakšnega človeka želijo imeti v določeni vlogi, in potem iščejo na podlagi svojih pričakovanj. Če sodiš v ta njihov paket, si angažiran.«

Poglobljena interpretacija. Že začetek študija neke operne vloge ali samospeva zahteva razmislek, o tekstu in kontekstu, okoliščinah, o vlogi. »Vsak pevec ima svoj način, kako pristopa do vloge, vsak po svoje jo tudi dojema. Celostna podoba, ki jo z odra ponujaš poslušalcem, zahteva veliko tehničnega študija in interpretacijskega razmisleka. Vsaka beseda ima svoj pomen. Velikokrat se zaprem v sobo in ne pojem, ampak samo razmišljam. O tem, kaj bom pel. Na videz preprosto, a ravno v tem je mogoče ta globina, ki jo domislim.«

Opera in samospev. Nekomu je bolj všeč poglobljeno pristopati do glasbe, torej v nekem intimističnem vzdušju, ki ga samospev ustvari, ter z introvertirano interpretacijo, ob klavirju. V operi je strahospoštovanje do projekta še bolj prisotno, tam se pevec daje bolj konkretno in celostno, tudi v igralskem smislu, razmišlja Martinčič. Po njegovem mnenju je zato v operi vse bolj sproščeno.

Johann Christian Bach: Amadis. Na račun te poznobaročne opere je gostoval v Parizu in Versaillesu; ostali bodo lepi spomini, medtem ko v Ljubljani zaradi dragega projekta in kljub koprodukcijski pogodbi – ljubljanska opera je sodelovala s pevci in kostumi – do izvedbe ni prišlo. Spoznal pa je velike odre, pevce, dirigente, glasbenike. »V vsej tej situaciji skušam ostati prizemljen. Če me bodo vabili tudi zunaj Slovenije, toliko bolje. Imam dve hčerkici, tako da je izjemno pestro. Družina seveda ni ovira, vsekakor pa je odločitev. V bistvu je zelo pomemben del mojega življenja.«