Prvo bitko v »vinski vojni«, kot so spor v zvezi z uporabo imena teran poimenovali nekateri hrvaški vinarji, je brez težav dobila Slovenija. Ob robu včerajšnjega zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu so namreč v evropski komisiji pojasnili, da nobeno hrvaško vino ne more na trg EU z imenom teran, saj je ta zaščiten kot slovensko vino. To pomeni, da bodo morali po 1. juliju tudi Hrvati s svojih prodajnih polic umakniti vsa domača vina, ki jih prodajajo kot teran.
Slovenija je teran, ki se iz sorte refošk lahko prideluje samo na Krasu, leta 2004 registrirala kot zaščiteno označbo porekla. Evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos je poudaril, da tedaj Hrvaška temu ni nasprotovala, čeprav bi to lahko storila tudi kot nečlanica EU. Prav tako tega vprašanja ne odpira hrvaška pristopna pogodba.
Židan zavrnil čezmejno zaščito
Spomnimo: prejšnji teden so hrvaški vinarji zagnali vik in krik, ker je slovenska vinarska inšpekcija s prodajnih polic umaknila »teran«, pridelan v hrvaški Istri. Trdijo namreč, da je pri njih teran vinska sorta – kar naj bi hrvaški strokovnjaki dokazali s posebnimi DNK-analizami – in ne le ime za vino, ki ga na Krasu pridelujejo iz trte refošk. Kot kompromisno rešitev so zato predlagali čezmejno zaščito terana, kar je včeraj v Luksemburgu skušal hrvaški kmetijski minister Tihomir Jakovina na dvostranskem srečanju izposlovati pri slovenskem kolegu Dejanu Židanu. A se mu ni izšlo.
»Za zdaj na žalost nismo naleteli na veliko razumevanja, da se najde kompromis v obliki skupne čezmejne zaščite,« je po sestanku pojasnil hrvaški minister, ki bo zdaj zavezništvo iskal pri italijanskem kolegu, če pa tudi to ne bo obrodilo sadov, je napovedal boj po pravni poti. Na besede hrvaškega kolega se je odzval tudi minister Židan in poudaril, da je zaščitena označba porekla dogovorjena na ravni EU, da je del evropskega pravnega reda in da bo Slovenija pri njej vztrajala.
Istrski »teran« predstavlja nelojalno konkurenco
Ministrovo stališče so pozdravili tudi kraški vinogradniki, ki imajo enotno mnenje, da za čezmejno zaščito terana ni nobenega razloga. Član Konzorcija kraških pridelovalcev terana PTP Primož Štoka je povedal, da po negativni izkušnji s tokajem, ki so nam ga pred nosom speljali Madžari, nikakor ni čas za darežljivost in popuščanje. »Če je teran od leta 2004 zaščiten in če obstajajo zapiski, da se na Krasu prideluje že najmanj od leta 1560, ne vidimo razloga, zakaj bi ga morali deliti z Istrani. Res pa je, da se dogovarjamo z zamejci v Italiji, saj z njimi delimo enotno območje – Kras,« je razložil Štoka.
Marjan Colja, direktor vinske kleti Vinakras Sežana, kjer pridelajo največ terana – dobrih 500.000 steklenic na leto – je dejal, da vinogradnike predvsem veseli, da se je država odločno postavila za lastne interese. »Zadaj je seveda tudi ekonomski motiv. Povečani količini terana bi posledično padla cena, pridelava ne bi bila več rentabilna, dolgoročno pa bi se še dodatno opuščalo vinograde,« je pojasnil Colja.
Po njegovem mnenju hrvaški »teran« predstavlja tudi nelojalno konkurenco, saj ga lahko prideluje kdor koli in kakor mu srce poželi, medtem ko so sami leta 2000 teran zaščitili s posebnim pravilnikom o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP). »To pomeni, da mora vsak vinar, ki želi vino prodajati kot teran, izpolnjevati določene zahteve glede kvalitete. Pridelavo – od vinogradov naprej – nadzirajo pristojne inštitucije, s čimer tudi potrošniki vedo, kaj kupijo. Iz Istre pa je doslej prihajal teran, ki naših parametrov nikakor ne dosega,« je sklenil direktor vinske kleti Vinakras.
