Med »izgubarkami« Univerze v Ljubljani (UL) so se znašle vse tri akademije, FDV, filozofska fakulteta (FF), naravoslovno-tehniška fakulteta (NTF), teološka in zdravstvena fakulteta. Skupaj so lani »pridelale« za blizu 1,5 milijona evrov izgube. Številke kažejo, da bi morala glava najbolj boleti vodstvo zdravstvene fakultete, ki je leto končala z rekordnimi 639.718 evri minusa. Sledijo ji FF s polmilijonsko izgubo, NTF s 179.000, teološka s 50.000, likovna akademija z 39.000, akademija za glasbo z blizu 39.000, FDV z 38.000 in AGRFT s slabimi petimi tisočaki evrov presežkov odhodkov nad prihodki. A vse fakultete ta hip še niso v težavah, kajti AGRFT, akademija za glasbo in FDV bodo izgubo pokrile s presežki iz prejšnjih let. Kaj čaka torej preostalih pet (pogojno rečeno) izgubark, ki se bodo precej verjetno letos soočile z novimi finančnimi rezi?
Specifične težave fakultet
»Nobenih posebnih ukrepov ne načrtujemo ta hip,« odgovarja rektor UL dr. Stanislav Pejovnik in dodaja: »Nisem Vegrad, da bi od zaposlenih zahteval, da delajo brez plačila.« Rektor, ki bo vroči kostanj junija predal svojemu nasledniku, pojasnjuje, da najvišja izguba ne pomeni nujno največjih težav in da so glavni razlog za težave specifike posamezne fakultete in ne slabo poslovanje. Težave zdravstvene fakultete, pravi, bodo rešene, ko bo znano, kdo bo plačal praktično usposabljanje študentov v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ki na leto stanejo fakulteto več kot pol milijona evrov. O tem se že dolgo pogovarjajo in pogajajo z zdravstvenim ministrom, zdravstveno zavarovalnico in UKC; rektor upa, da se bodo kmalu dogovorili. Drugače je s FF, pravi, kjer bo treba problem reševati na ravni univerze.
»Filozofska je sicer ena tistih fakultet, ki so med bolonjsko prenovo povečale število programov, kar jih zdaj tepe. Glavni problem pa predstavljajo programi z zelo majhnim številom študentov. Toda ali naj ukinemo filozofijo? Latinščino? Filologijo? Zdrave univerze brez tovrstnih programov ni,« je razumevajoč rektor. Spet drugačne težave imajo na NTF. Ta fakulteta združuje raznorodne programe: »tekstil«, kjer se veliko ukvarjajo z oblikovanjem, in klasične programe, kot so rudarstvo, montanistika, metalurgija, ki so bili sicer temeljito prenovljeni, a imajo še vedno premalo študentov. Zato na ravni UL načrtujejo ustanovitev nove fakultete za design, ki bi združila tekstil in del ALUO, NTF pa bi sanirali. Teološka fakulteta je po rektorjevih besedah v težavah predvsem zaradi velikega upada študentov v minulih letih. Verjame, da bo bolje, ko se bodo »prijeli« njeni novi programi. Za druge »izgubarke« meni, da se bodo izvlekle. Sicer pa so za zdaj izgube na ravni UL še obvladljive. Likvidnost članic zagotavljajo s solidarno zbranimi sredstvi vseh članic; gre za 700.000 evrov. Novih rezov pa univerza, poudarja, ne bo več prenesla. »Država nam mora zagotoviti vsaj toliko sredstev, kot smo jih imeli leta 2011 (tedaj je UL dobila 28 milijonov evrov več, op. p.). S tem bi nekako zvozili tudi dodatni peti letnik, ki se oktobra začne na vseh članicah UL. Če je država našla 50 milijonov za rešitev Adrie, jih bo tudi pol manj za strateško naložbo v razvoj,« vztraja dr. Pejovnik.
Režiser za 35.000 evrov, ekonomist za 3000
Rektorja soočimo s podatki, ki pogosto vnemajo prepire med članicami UL: študent AGRFT, na primer, državo stane 35.000 evrov na leto, študent medicine 9000, študent ekonomije pa 3000 evrov. Je mogoče tu kaj ukreniti? »Pred reformo je bilo razmerje ena proti sedemnajst, zdaj je le še ena proti deset. Kaj bistvenega tu ni več mogoče spremeniti. Sprijazniti se bo treba s posebnostjo določenih študijev in se odločiti, ali jih kot nacija potrebujemo ali ne,« opozarja prof. Pejovnik.
Lani so na UL stroške blaga, materiala in storitev zmanjšali za blizu 10.000 evrov ali za 10 odstotkov glede na leto 2011, stroške dela pa le za dobrih šest tisoč evrov ali za 3 odstotke. Število zaposlenih se je v celoti zmanjšalo za 292 ljudi (s 6264 na 5972), od tega v podpornih službah, ki pomenijo tretjino vseh zaposlenih, najmanj – le za 56 ljudi. Rektor je prepričan, da bi primerjalna analiza z mnogimi znanimi tujimi univerzami pokazala, da podpornih kadrov na UL vseeno ni preveč. V zvezi s podatki v poročilu, po katerih deset članic po obdavčitvi izkazuje tudi nerazporejeni dobiček – medicinska fakulteta 267.000, fakulteta za matematiko in fiziko 258.000 in ekonomska fakulteta 270.000 evrov – pa svari pred prenagljenimi sklepi. »Tega denarja, ki v veliki meri skriva denar za amortizacijo, saj ta univerzam ni priznana, ni mogoče porabiti za plače ali kaj podobnega. Ta denar gre za nujne investicije in opremo. Medicinska fakulteta se je lani, potem ko je postalo jasno, da ministrstvo za novogradnjo ne more zagotoviti sredstev, odločila, da bo 1,5 milijona za gradnjo objekta do 3. faze zagotovila sama. To veliko pove.«
