Postojna. V Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, ki velja za eno najbolj priljubljenih porodnišnic pri nas, so do včeraj našteli 480 rojstev, kar je kar 80 rojstev manj kot v enakem obdobju lani. »Tolikšen padec je verjetno predvsem rezultat stanja, v kakršnem je ta svet. Pari se v skrbi, kako bodo spravili otroke do kruha, ne odločajo več za večjo nataliteto,« razmišlja direktor Aleksander Merlo. Dodatna okoliščina, ki je neugodno vplivala na statistiko porodov v postojnski porodnišnici, pa so bile po Merlotovih besedah tudi dolga in huda zima ter neugodne razmere na avtocesti, ki so nekatere nosečnice, zlasti z ljubljanskega območja, odvrnile od prvotne namere, da bi prišle rodit v Postojno, in so se raje odločile za najbližje ustanove. V postojnski porodnišnici je namreč v povprečju kar 60 odstotkov porodnic iz drugih regij, predvsem ljubljanske in goriške, nekaj pa tudi iz tujine. Lani so v vsem letu našteli 1837 rojstev, kar jih kot majhno ustanovo uvršča na visoko mesto, takoj za ljubljansko, mariborsko in celjsko porodnišnico.

»Trudimo se dokazovati s profesionalnim, dobrim delom. To je prvo. Šele nato pride tudi marketinška zanimivost, kar zadeva prostorske in preostale pogoje,« Merlo odgovarja, kako se bodo trudili svoj delež ohraniti.

Nobena skrivnost sicer ni, da k dobremu poslovanju postojnske porodnišnice prispevajo tudi tržni pristop, inovativne marketinške ideje. Kot ena od nadstandardnih storitev je tukaj lani kot prva pri nas zaživela tako imenovana babiška hiša, kjer je mogoče roditi na naravni način, sicer pa babiška hiša služi tudi kot apartma, kjer lahko porodnica biva skupaj z družino. Merlo vidi prednost tudi v majhni ekipi, ki stalno in veliko dela, omogoča pa tudi bolj osebno obravnavo. »Če ima bolnišnica premajhno število porodov, pogosto začne improvizirati, kar je slabo. Zato se tudi bojim, da bo moralo v naslednjih letih pri nas priti do racionalizacije v mreži porodnišnic,« ocenjuje Merlo.vrž