»V glavi sem imel ves teden naslednji načrt: zmagamo lahko, če Celjane omejimo na 25 doseženih zadetkov. To nam je skoraj uspelo, poleg tega pa sem že pred tekmo napovedal našo zmago s 30:26. V obeh primerih sem se zmotil le za zadetek,« je bil po sedmi zaporedni zmagi Gorenja proti Celjanom v državnem prvenstvu zadovoljen gostujoči trener Branko Tamše. O premoči aktualnih slovenskih prvakov dovolj pove podatek, da Celjani v šestdesetih minutah niso niti enkrat vodili, prav tako pa (z izjemo začetnih 0:0) nikoli izenačili: »Moja ekipa ni v tako briljantni formi, kot je bila večji del sezone, a zaradi zgoščenega urnika tekem in naporov je logično, da prihaja do padcev. Zadnji padec ni bil tako globok, kot so mnogi menili, a smo se pravočasno pobrali,« je dodal Tamše.
Rokometno temperaturo pred Zlatorogom sta pred začetkom tekme dodatno dvigovali atraktivni go-go plesalki v črnih vročih hlačkah in oprijetih majicah, na parketu pa je bilo rezultatsko manj vroče. Že po dobrih šestih minutah so imeli Velenjčani tri zadetke prednosti (5:2, od tega je Klemen Cehte dosegel štiri), Celjanom se je nato dvakrat uspelo približati na minus ena, Niko Medved pa je v zadnji minuti prvega polčasa poskrbel za rekordno razliko v tem delu igre (16:12).
Domači navijači so, nezadovoljni z nekaterimi odločitvami sodnikov, dvakrat poskrbeli za krajšo prekinitev derbija, a prisilni pavzi nista pomagali njihovim ljubljencem. Na krilih vratarja Ivana Gajića ter strelsko razpoloženih Jureta Dolenca in Marka Bezjaka (po 7) so gostje še pred sredino drugega polčasa povedli z rekordnimi petimi zadetki (22:17) in jasno je bilo, da Celjani ne bodo mogli prekiniti črne serije – v Zlatorogu so Gorenje nazadnje premagali 31. marca 2011! »Vsi na noge za šampione,« je nekaj minut pred koncem odmevalo z dela tribun zelo polnega Zlatoroga, na katerem je bila gostujoča navijaška skupina Šaleški graščaki. Pred tem je za pivovarje dvakrat še posijal žarek upanja na preobrat, saj so se približali na dva gola (21:23 in 22:24), a upanja je bilo hitro konec.
Pred mesecem in pol so Celjani v finalu slovenskega pokala v Laškem v prvem polčasu povozili Gorenje (19:11), v soboto pa je bila slika povsem obrnjena. »Že od začetka nismo ujeli pravega ritma, po drugi strani pa smo padli v njihov ritem in mlin. Ni nam uspelo dosegati lahkih zadetkov, od katerih živimo, medtem ko nam je v Laškem to šlo odlično od rok. Na nasprotni strani smo prejemali lahke zadetke, v napadu pa smo zelo težko prebijali Gorenjev obrambni zid,« je ocenil celjski trener Vladan Matić. Popularni Matke, ki ga v domovini mnogi želijo videti na selektorskem stolčku reprezentance Srbije, je komentiral, da so se nekateri njegovi fantje očitno ustrašili vzdušja v dvorani, sočasno pa se kljub njegovi pomoči niso mogli znebiti psihološkega bremena, ki so si ga v največji meri naložili na svoja ramena: »Fantje so imeli svinčene noge. Težko smo gradili in izpeljevali akcije, prav tako smo težko prihajali iz prekrškov in zlahka padali vanje. Preveč smo se nabijali v sredino, vse to pa je na koncu prineslo zaslužen poraz.«
Gorenjev ostrostrelec Jure Dolenec je po tekmi nekaj minut delil avtograme in se fotografiral z navijači, predvsem nežnejšega spola. »Dobro smo vedeli, da lahko s porazom v Celju zapravimo vse, kar smo gradili skozi celotno sezono, z zmago pa spet povečamo točkovno prednost. Kot ekipa smo stopili skupaj in dokazali, da še nismo razpadli, da še nismo razbiti in da so nas mnogi prehitro pokopali. Dokazali smo, da imamo še vedno pravi značaj in da smo še vedno najboljši v Sloveniji,« je pojasnil Jure Dolenec. Gorenjec je imel kar 70-odstotno uspešnost pri strelih na gol (10-7): »Zdaj imamo svojo usodo znova v lastnih rokah. Do konca je še pet tekem in če na naslednjih štirih ne izgubimo, bo derbi zadnjega kroga proti Celjanom v Rdeči dvorani le formalnost. Za nas je vsaka naslednja tekma derbi, naredili pa bomo vse, da si predčasno zagotovimo lovoriko.«
