V uredništvu Dnevnika smo pridobili kreditno pogodbo, s katero je podjetje Electa Naložbe v lasti Damijana Jankovića, sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića, aprila 2010 pri Hypo Alpe-Adria Bank najelo posojilo v višini 5,6 milijona evrov. To je podjetje zavarovalo tudi z nepremičninami, ki so uradno v lasti Gradisa skupine G.

Kako so kupili prostore brez kupnine?

Po naših podatkih gre za dva poslovna prostora s kletjo in štirimi parkirnimi prostori na Mesarski cesti v Ljubljani. Pod kreditno pogodbo se je v imenu zastavitelja Gradisa skupine G podpisal njen izvršni direktor Klavdij Kovačič.

Gre za do zdaj najmočnejši dokaz o prepletenosti poslov družb, ki delajo za ljubljansko občino, in podjetij družine Janković. Družba Gradis skupina G, ki je nepremičnine zastavila za posojilo Electe Naložb pri Hypo Alpe-Adria Bank, je namreč solastnica podjetja Grep, ki je v okviru javno-zasebnega partnerstva z občino gradilo športni kompleks v Stožicah. A ta očitek je Damijan Janković včeraj zanikal. Pojasnil je, da je Electa Naložbe zastavila prostore, ki so v lasti podjetja Electa Inženiring. »To jih je že leta 2009 ali 2010 odkupilo od Gradisa skupine G,« je poudaril. Na vprašanje, zakaj je potem v pogodbi kot zastavitelj teh prostorov naveden Gradis skupina G in ne Electa Inženiring, pa je Damijan Janković odgovoril, da »Electa Inženiring zanje še ni plačala kupnine, zato je njihov uradni lastnik še vedno Gradis skupina G«.

Pri tem velja opozoriti na dve podrobnosti. Prvič, v kreditni pogodbi ni najti nobenega podatka o tem, da je dejanski lastnik zastavljenih nepremičnin Electa Inženiring. Ravno nasprotno, dokument kot lastnika eksplicitno navaja Gradis skupino G. In drugič, Electa Inženiring tudi v treh ali štirih letih po nakupu teh nepremičnin (!) v zemljiško knjigo ni skušala vpisati predznambe vknjižbe lastninske pravice, kar bi lahko storila že ob podpisu kupoprodajne pogodbe. »To je logično,« je odgovoril Damijan Janković, »saj še nismo plačali kupnine.« Dodal je, da so ti prostori že v uporabi.

S podobno zgodbo nam je nekaj ur kasneje postregel tudi predsednik upravnega odbora Gradisa skupine G Uroš Ogrin in zatrdil, da so te prostore prodali, ne ve pa, komu. »Zagotovo nismo bili zastavitelj, ker to ni bila naša politika,« je dejal Ogrin.

Po podpisu pogodbe posli z občino poleteli

Naključno ali ne, prav v času, ko se je Gradis skupina G pojavil v kreditni pogodbi Electe Naložb, se je število poslov med občino in Gradisom skupino G začelo močno povečevati. Že 18. aprila 2010, le deset dni po podpisu kreditne pogodbe, je ljubljanski mestni svet obravnaval osnutek prostorskega načrta, ki je šel močno na roko Gradisu skupini G oziroma njegovi družbi Gareta. Mestni svet je na njenih zemljiščih v Rožni dolini, kjer je bila pred tem dovoljena zgolj gradnja študentskih domov, kljub negativnemu mnenju odbora za urejanje prostora in urbanizem, ki ga vodi podžupan Janez Koželj, omogočil gradnjo 130 stanovanj.

Mestni svet tega prostorskega akta še ni potrdil, saj od leta 2010 sploh ni obravnaval predloga odloka. Zakaj se je sprejemanje tega prostorskega akta po javni razgrnitvi maja 2010 zataknilo, ni jasno.

Če je Gradis skupina G po podatkih Supervizorja do vključno aprila 2010 za občino opravil za 3,7 milijona evrov poslov, je vsota poslov, plačanih po tem datumu, skoraj štirikrat višja, saj je narasla na kar 12,4 milijona evrov. Gradis skupina G je za občino poleg športnega parka v Stožicah gradil Hradeckega most in Mrtvaški most, parkirno hišo pod Kongresnim trgom, po propadu SCT pa mu je občina naročila še dokončanje Fabianijevega mostu. Že decembra 2011 smo poročali, da je občina pri več projektih, med drugim pri gradnji dveh mostov in parkirni hiši, z Gradisom skupino G sklenila več aneksov in mu plačala za dodatna dela. Tudi Grep, ki je v solastništvu Gradisa skupine G, je od občine za dodatno naročena dela v Stožicah od občine do zdaj prejel približno 25 milijonov evrov z DDV.

Electa močno izpostavljena do skupine Hypo

Zoran Janković je včeraj zatrdil, da kreditne pogodbe Electe Naložb ne pozna, in kot že večkrat prej poudaril, da je to stvar njegovega sina Damijana. Zanikal je, da bi Gradis skupina G posle z občino pridobival zaradi povezav z Electo Naložbami, saj je vsa naročila po njegovih besedah dobil na javnih razpisih. Nasprotno že dalj časa trdi občinski svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, ki je prvi opozoril na domnevno sporne povezave in posle med skupino Hypo, Electo, Gradisom skupino G in mestno občino.

Pomemben podatek v zgodbi je, da bi Electa Naložbe brez zastave nepremičnin Gradisa skupine G na Mesarski cesti zelo verjetno precej težje dobila posojilo. Spomladi 2010 je namreč banke v Sloveniji že grabil kreditni krč. Electa Naložbe je imela leta 2010 ob 334.000 evrih prihodkov kar dobrih 553.000 evrov izgube, njeno edino vrednejše premoženje (54.300 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Ljubljanskem barju) pa je podjetje tri leta prej pri skupini Hypo zastavilo za lizinško financiranje. To je bilo po zatrjevanju Damijana Jankovića vredno 17,5 milijona evrov. Ta denar je iz Electe Naložb romal na račun Electe Inženiringa, ki Electi Naložbam po podatkih Dursa še vedno dolguje več kot 15 milijonov evrov. Gurs vrednost obeh prostorov na Mesarski cesti ocenjuje na skupno 400.000 evrov.

Podatka o zastavi nepremičnin ni v poročilih Gradisa skupine G

Damijan Janković je pri kreditni pogodbi poleg obeh porokov – Electe Holdinga in Electe Inženiringa, ki sta leta 2011 skupaj pridelala okoli 4,3 milijona evrov izgube – kot zavarovanje predložil še lastniški delež v Hotelu Jelovica Bled in dve nepremičnini v njegovi lasti. Podatka o zastavi omenjenih nepremičnin pa ni mogoče najti v letnih poročilih Gradisa skupine G za 2010 in 2011, prav tako ne v načrtu finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga je leta 2012 predložil ob začetku prisilne poravnave. Prav tako ni Hypo prijavil nobene terjatve do Gradisa skupine G. Zakaj ne, ni znano.