Celje.Edvard Flis, lastnik nekoč zelo uspešnega celjskega podjetja Heledi's, se je včeraj oblečen v elegantno obleko v svoji pisarni sesedel na stol, dvignil roko, s katere se je bleščal dragocen prstan, in zavzdihnil: »Žal mi je delavcev, ampak jaz jim ne morem pomagati. Lahko se samo obesim. Zagotavljam vam, da nimam 3600 evrov, da bi lahko vložil predlog za stečaj. Vse sem izgubil.«

Okoli vratu mu je visela debela, zlata verižica, pred vrati podjetja, ki ima že več kot mesec dni blokirane vse račune, pa ga je čakal novejši BMW. Poleg njega so stali razočarani delavci, ki že več kot tri mesece niso dobili plač in komaj životarijo. Jezni so na lastnika in na vodstvo in sploh ne morejo verjeti, da je podjetje v tako kratkem času potonilo.

V dobrih časihso naročila kar »deževala«

Edvard Flis, ki se je na začetku svoje poslovne poti ukvarjal s predelavo plastike, je pred 17 leti kupil podjetje Aurea v stečaju. Aurea je bila pred stečajem TOZD Zlatarne in je bila po Flisovih besedah v popolnem razsulu. »Kupil sem jo za milijon in 200.000 takratnih mark, vanjo vložil vse svoje prihranke in ustanovil podjetje Heledi's. Ja, lepo je bilo, lepo smo delali. To je bilo res fantastično podjetje,« je opisal dobre stare čase domnevno obubožani podjetnik. Podjetje je izdelovalo značke, naložbene kovance, pokale in še okoli 700 drugih različnih stvari, ki so se dobro prodajale. Delalo je za policijo, vojsko, gasilce in za številne druge poslovne partnerje.

Marjan Šeško iz Ponikve pri Šentjurju, ki je bil v podjetju zaposlen od leta 1987 in je pred dvema tednoma skupaj s še 13 sodelavci dal izredno odpoved, je povedal, da so naročila kar sama prihajala in da so imeli vedno polne roke dela. »Ne razumemo, kam je šel ves denar. Kaj so delali, da so uničili tako dobro firmo?« se sprašuje Šeško, ki zadnje tri mesece, ko ni dobil plače, živi na račun svoje žene. »Rekla je, da mi je pripravljena pomagati. Oba sva upala, da je kriza samo prehodna in se bo firma rešila iz težav. V začetku meseca sem moral presekati agonijo in sem zaradi krivde delodajalca, ki nam seveda tudi prispevkov ni plačeval, vložil odpoved. Zdaj sem na zavodu za zaposlovanje.«

Lastnik bi rad, da delavci sami predlagajo stečaj

V podjetju je ostalo le še približno 14 ljudi, ki ne vedo, kaj bi naredili. Ker nimajo denarja, da bi plačali takso in sami vložili predlog za stečaj, so razmišljali, da bi tudi oni dali izredno odpoved, vendar jih je zdaj zmedla novica, da vlada razmišlja o spremembi zakonodaje, po kateri bi lahko stečaj predlagali brez stroškov. Sekretar SKEI Celje Mirko Hirci jih je opozoril, da je to samo predlog in da je vprašanje, kdaj bo vlada spremembo sprejela. Prepričan je tudi, da podjetje ni potonilo samo zaradi krize in upada naročil, ampak tudi zaradi krize vodenja. Ko je lani dolgoletni kreativni direktor Marjan Ojsteršek odšel iz podjetja, je lastnik dal podjetje v najem podjetju Drius z Vranskega, ki je v lasti Mira Farčnika.

»Plačali so mi samo 1500 evrov. Podjetje so popolnoma izčrpali. Ko sem videl, kaj so naredili, sem lani decembra za direktorico imenoval Tamaro Kokolj, ki pa ni mogla ničesar rešiti, saj so pregloboko zabredli. Podjetje ima kar 780.000 evrov dolga. Kokoljeva je včeraj dala odpoved, jaz pa si zdaj želim samo še to, da bi šlo vse skupaj v stečaj, da se plača bankam, če bo še kaj ostalo, pa delavcem,« je dejal Flis in dodal, da bi bilo najbolje, če bi delavci kar sami vložili predlog. Na vprašanje, kako naj delavci, ki še za hrano nimajo, zberejo nekaj manj kot 4000 evrov za takso, je zmignil z rameni: »Jaz tudi nimam. Sicer pa mi je moj odvetnik povedal, da lahko vložijo predlog in da jim ni treba nič plačati.«

Zaposleni so zaskrbljeni tudi zato, ker opažajo, da iz podjetja izginja orodje, ki bi lahko šlo v stečajno maso. Zanima jih tudi, kam je izginil službeni kombi. »Nič ni izginilo,« se brani lastnik. »Na stran smo dali samo orodje, ki je v lasti Altokoma Zagreb. Oni so dvoodstotni lastnik podjetja in mi jim moramo vrniti orodje, ker je pač njihovo. Tudi kombi ni izginil. Jaz sem ga pred kratkim za 1500 evrov odkupil od podjetja, čeprav znaša knjigovodska vrednost samo 781 evrov.«

Zakaj je sploh dovolil, da mu je najemnik, kot sam trdi, uničil podjetje? Zakaj ni pravočasno prekinil najemne pogodbe? »Najprej me je prizadela možganska kap, potem sem imel še operacijo na kolku. Več mesecev sem bil odstoten. Otroci so se odtujili in zgodilo se je to, česar si resnično nisem želel. Ko sem spoznal, v kako zelo hudih težavah je podjetje, nisem več našel človeka, ki bi mi lahko pomagal. Bilo je prepozno.«