Ekstremni športi so Slovencem blizu. Spomnimo se samo maratonca Dušana Mravljeta, plavalca Martina Strela, smučarja Dava Karničarja ter žal že pokojnih alpinista Tomaža Humarja in kolesarja Jureta Robiča. Prav slednji je meje mogočega dvignil neverjetno visoko, ko je petkrat slavil na dirki čez Ameriko, katere trasa od zahodne do vzhodne obale ZDA meri 4810 kilometrov.

Američani so pogosto prireditelji ekstremnih športnih dogodkov in mednje sodi tudi »najtežjih 48 ur na kolesu«, kot poimenujejo dirko Furnace Creek, ki je tradicionalno na sporedu oktobra. Ali prevedeno: kolesarji morajo prevoziti 508 milj, trasa vodi prek desetih gorskih prelazov, skozi puščavo Mojave in Dolino smrti.

508 milj. Nam se ob prebiranju novice sploh ni zdelo tako veliko, seveda z razlogom. Testne kilometre smo nabirali za volanom štirikolesnika, katerega številka 508 je del njegovega imena, a bolj pomembno kot njegovo polno ime – peugeot 508 – je njegova nrav, ki v svoj objem vabi nekoga, ki mu odločen pritisk stopalke za plin ne predstavlja večje težave, hkrati pa zna ceniti, da to ne pomeni bankrota zaradi pogostega obiskovanja bencinskega servisa. Zmagovita kombinacija se namreč glasi: 2,2-litrski štirivaljnik z močjo 204 iskrivih konjičkov, ki pa se jim po žilah pretaka črna kri. To na eni strani pomeni vrhunske zmogljivosti (uradno izmerjena maksimalna hitrost je 234 kilometrov na uro, pospešek do stotice 8,2 sekunde), na drugi pa ugodno povprečno porabo 7,9 litra (uradno sicer navajajo nedosegljivih 5,7 litra), ki dobi veljavo tudi zavoljo 72-litrske posode za gorivo, saj doseg z enim polnjenjem preseže 900 kilometrov, kar je denimo dovolj za vožnjo iz slovenske do bavarske prestolnice in nazaj.

Sopomenka za testnega prijatelja je bilo razvajanje. Nič čudnega, saj oprema GT predstavlja maksimalni serijski paket, ki ponuja celovito udobje (dvopodročna samodejna klima, tempomat, potovalni računalnik, navigacija...) in varnost (zračne blazine in zavese, ABS, ESP, parkirni senzorji, senzor tlaka v pnevmatikah...), za doplačilo 1500 evrov pa so bili sedeži oblečeni v mamljivo usnje, ogrevani in so ponujali celo masažo. Za piko na i je za prenos moči na prednji kolesi skrbel 6-stopenjski samodejni menjalnik; če ste morebiti imeli strah pred avtomatiko, bo po nekaj prevoženih kilometrih preverjeno izginil.

Izginil pa še vse do danes ni dvom, ali ni bolj smotrno in priročno namesto po limuzinski poseči po karavanski različici. Je namreč podobno okretna (razlika v dolžini le 2 centimetra; 5,81:5,79 metra) in z identičnim prostorom za sopotnike (medosje z 2,82 metra), toda prtljažnik je občutno prostornejši (518:473 litrov v osnovni sedežni postavitvi in 1817:1533 litrov pri podrti zadnji klopi), predvsem pa priročnejši, saj ozka odprtina limuzine onemogoča tovorjenje dimenzijsko zajetnejših predmetov. Cenovna razlika med njima pa je vsega 1300 evrov.

Seveda nakup peugeota, na katerega imamo lepe spomine, zavoljo številnih konjičkov in dobrot v obliki opreme zahteva odločno praznjenje bančnega računa, saj se evrska številka, ki jo zahtevajo, glasi 34.530. In če ne bi bilo manjše zamere, nanjo ne bi imeli pripomb. Tako pa se zdi skorajda neverjetno, da so razvojniki padli na enostavni nalogi, odlagalnih mestih. Priročnih, takšnih, na katere lahko voznik in sovoznik odložita na primer telefon, (pametni) ključ itd., enostavno ni. Med sedežema pa je zgolj zaprt predal.

P. S.: 508 milj? Na kolesu za nas prezahtevna naloga, za volanom petstoosmice mačji kašelj.

Tehnični podatki in več fotografij na www.dnevnik.si