Nezaposlenost mladih izobražencev je globalni, še posebej pa evropski problem. V ZDA na primer štiri milijone mladih univerzitetno izobraženih opravlja dela na nekvalificiranih delovnih mestih. Škarje med študenti in tem, kar podjetja dejansko potrebujejo, so v Sloveniji že tako razprte, da so nekateri prepričani, da se tudi ob sistemskih rešitvah, ki bi povezale izobraževalni sistem, še posebej uiniverze, ter potrebe realnega sektorja, preobrat v Sloveniji ne bo zgodil niti v desetih letih.
Aktualne razmere in rešitve, kako bi lahko stopili iz njih, bo osvetlil dogodek, ki so ga naslovili Zaposljivost – sinergija akademskega in delodajalskega prostora in je pri organizaciji združil Gospodarsko zbornico Slovenije, Karierne centre Univerze v Ljubljani in Slovensko kadrovsko zvezo. Na dogodek, ki ga deloma financira EU iz Evropskega socialnega sklada, potekal pa bo 7. maja na Gospodarski zbornici Slovenije, organizatorji vabijo ne le študente, pač pa tudi predstavnike fakultet in podjetij. Dogodek je namreč namenjen ne le seznanjanju z aktualnim stanjem v Sloveniji, pač pa predvsem povezovanju. Tako bodo imeli delodajalci možnost neposrednega spoznavanja programov na fakultetah in pogovora z njihovimi tajniki in koordinatorji prakse, na popoldanskih hitrih zmenkih pa se bodo mladi skušali na čim bolj učinkovit način predstaviti predstavnikom iz podjetij.
Na dogodku, ki ga bo odprl rektor ljubljanske univerze dr. Radovan Pejovnik, bo barve GZS zastopala izvršna direktorica Alenka Avberšek, ki opozarja, da je skrajni čas, da se padanje mladih v brezno brezposelnosti ustavi. »Dvajset let smo bili umetniki in smo pisali strategije, razen kakšne izjeme je vse ostalo na papirju. Enako velja za izobraževalno politiko, ki se je pisala v akademskih krogih in državnih pisarnah, stika z realnostjo pa ni bilo ne pri nastajanju zakonodaje ne pri strateških odločitvah. Tako je nastalo izjemno neskladje ponudbe na trgu dela, posledice tega čutijo tudi nezaposleni mladi doktorji. Država je veliko vlagala v doktorje znanosti, pa je vendarle zazijala dolina smrti, saj univerze premalo sodelujejo z gospodarstvom in obratno. Komunikacije je bistveno premalo, premalo je tudi sistemskih vzvodov za financiranje in koordiniranje vsega tega. Nimamo izdelanih metod ali načinov sodelovanja, kot jih imajo na primer Avstrijci, ki so nam lahko za zgled,« je dejala Avberškova.
»Preboj se lahko zgodi v dobrih desetih letih, saj je treba korake narediti že v fazi oblikovanja kurikulumov, ko je treba motivirati osnovnošolce, kam se bodo usmerjali, treba je imeti motivacijske krožke, da se otroci usmerijo v naravoslovne in tehnične predmete. Tega prepada nismo sposobni premostiti v desetih letih.«
Da je žogica na strani izobraževalnega sistema, zelo jasno opozarjajo tudi gospodarstveniki. »Izobraževalni sistem je treba čim bolj približati potrebam gospodarstva in dolgoročnim strateškim ciljem. To morajo narediti tisti, ki so za to poklicani, kar torej tudi pomeni, da morajo vedeti, kaj bo prednostno čez nekaj let,« pravi Sonja Šinigoj iz podjetja SAOP. »Najbolj potrebujemo IT-projektante z izkušnjami pri projektiranju zahtevnih IT-produktov. Ta profil z lučjo pri belem dnevu iščemo že nekaj časa. Ker pa je izziv v Sloveniji najti ustrezen kader, razmišljamo o uvozu iz držav jugovzhodne Evrope.«
Nekoliko bolj optimistično sliko je predstavil dr. Jure Knez, strokovni direktor DEWESofta, ki pravi, da potrebujejo predvsem strokovni kader s področja računalništva, elektronike in strojništva. »V zadnjem času smo dobili nekaj zelo dobrih mladih inženirjev, ki prinašajo svežino v ekipo in dovolj novega znanja, tako da ni vse tako črno. Je pa res, da je najboljša desetina populacije zmeraj dobra ne glede na sistem izobraževanja. Vsekakor splošno znanje ni več na isti ravni, na fakultetah priznavajo, da se kriteriji nižajo. Osnovne šole morajo nujno zmanjšati obseg snovi in utrditi osnovno znanje, ki jih morajo potem srednje šole nadgraditi s praktično uporabnim znanjem v povezavi z industrijo, da univerze ne dobijo izgorelih, ampak znanja željne otroke.«
Na državo se sicer podjetja ne želijo zanašati, predlagajo pa, da naj zagotovi vsaj podporo pri povezovanju potreb trga in izobraževalnimi ustanovami. »S tem bi se povečala predvsem zaposljivost prvih iskalcev zaposlitve. V Pomurju, kjer je sedež naše družbe, so bili prvi koraki na tem področju storjeni že pred leti s pomočjo različnih programov in projektov, ki sta jih podpirala tako država kot Evropska unija,« je dejal Tomaž Gider iz GMT.
V Domelu imajo več kot 50 svojih štipendistov, podobno število zaposlenih se stalno dodatno izobražuje ob delu. Pri iskanju novih sodelavcev uporabljajo svetovni splet ter klasično oglaševanje v tisku. »Predlagamo, da se študijski programi bolj približajo potrebam gospodarstva, da se vpelje več praktičnega izobraževanja ter da se izobraževalne ustanove in gospodarstvo še bolj povezujejo z delom na konkretnih projektih,« je dejal Aleš Markelj.
