A Mušaraf, ki trdi, da je prišel reševat državo, ni tema volitev, ki bodo v začetku prihodnjega meseca. Štiridesetletna gospodinja Badam Zari iz globoko tradicionalne plemenske regije ob meji z Afganistanom je sprejela nase breme želenih sprememb v državi, ki jo tudi po zaslugi vojne v soseščini vse bolj obvladujejo ekstremisti na čelu z islamskimi fundamentalisti, ki ženske izključujejo iz javnega življenja.
Pakistanski parlament je moška trdnjava, čeprav je dobra šestina sedežev v njem rezervirana za ženske. Zari se je kot prva doslej v tako imenovanih plemenskih regijah pod neposrednim nadzorom Islamabada odločila, da bo kot neodvisna kandidatka izzvala tekmece brez potegovanja za rezervirani sedež. Ko je v Badžurju, ki ga neprestano pretresajo spopadi s talibani, vložila kandidaturo, jo je spremljal mož, ki jo v celoti podpira, pakistanski politiki pa so polni pohval na račun njenega poguma. Ti namreč skušajo oporekati Svetovnemu gospodarskemu forumu, ki je Pakistan v zadnjem poročilu o spolni neenakosti postavil na predzadnje mesto med vsemi državi (za njim je samo še Jemen). S pogledom v polpreteklo zgodovino so Pakistanci lahko užaljeni, saj so se pri njih ženske prebile do najvišjih položajev, kasneje ubita Benazir Buto, denimo, do predsednice vlade. A iz te forme je počasi iztekla vsebina in na Zari je, da jo obnovi. V precejšnji nevarnosti, da bo nova odmevna žrtev skrajnežev, tako kot 15-letna šolarka Malala Jusafzaj, pa je odločno zavrnila vladno ponudbo za posebno zaščito pred volitvami.