Novogoriški stanovanjski sklad ima 355 stanovanj, od tega 90 odstotkov neprofitnih. Na zadnji objavljen razpis leta 2011 se je zanje javilo blizu 200 prosilcev. »Od leta 2002 do 2010 nam je uspelo stanovanja zagotoviti eni tretjini prosilcev, pri zadnjem razpisu pa se jih je prijavilo največ doslej in nam to ni več uspelo. Če bi hoteli dosegati te deleže, bi morali imeti na leto več kot 50 prostih stanovanj, trenutno pa jih imamo na voljo od 25 do 30 na leto,« pravi direktorica Stanovanjskega sklada Nova Gorica Nataša Leban. Podobne razmere so tudi drugod. V Celju jim je lani zmanjkalo 335 stanovanj, da bi jih lahko razdelili vsem upravičenim prosilcem. V Kranju so marca lani na razpis za 15 prostih stanovanj prejeli 277 vlog. Doslej je stanovanje dobilo šest prosilcev. V Črnomlju pa so na pravkar zaključen razpis prejeli 24 vlog. Vsem upravičencem bodo lahko stanovanja zagotovili šele v dveh ali treh letih.

Nedotakljivi

Zakon upravičencem neprofitna stanovanja dodeljuje za nedoločen čas in Lebanova opozarja, da je to ena izmed večjih anomalij veljavnega zakona. »Ljudje so lahko v njem do smrti in še dlje, če lahko tako rečem. Če namreč nosilec najemne pogodbe umre, imajo preostali uporabniki možnost najeti stanovanje naprej,« pravi. Občine in javni stanovanjski skladi ne morejo kar tako pogledati v evidence in preverjati socialni položaj najemnikov, imajo pa možnost, da vsakih pet let od njih zahtevajo podatke o izpolnjevanju pogojev za neprofitno najemnino. Eni to počno zelo skrbno, drugi manj. V javni družbi Nepremičnine Celje, ki skrbi za neprofitna stanovanja na območju celjske občine, denimo tega še niso preverjali, napovedujejo pa, da bodo to storili kmalu. V novogoriškem skladu so preverjanje vseh najemnikov, ki jih lahko vprašajo po podatkih, končali lani in odkrili marsikaj. Med drugim tudi to, da imajo večje premoženje od dovoljenega, primerna stanovanja za vselitev in stavbna zemljišča. »A zaradi tega jih spet ne smemo izseliti. Lahko jim spremenimo najemnino v tržno, a to pomeni en evro več na kvadratni meter,« pravi Lebanova. Poleg tega je približno tretjina njihovih najemnikov »nedotakljivih«, saj so pravico do stanovanja dobili še po starih zakonih in sklad njihovega premoženja ne sme preverjati.

Število neplačnikov narašča

Skorajda večji problem kot »doživljenjskost« pa mnogim občinam predstavljajo neplačniki. Direktor ljubljanskega javnega stanovanjskega sklada Sašo Rink ocenjuje, da najemnino neredno poravnava okoli tretjina njihovih najemnikov in da število neplačnikov narašča. Skupaj jim dolgujejo več kot 2,3 milijona evrov najemnin. Konec leta so imeli na sodiščih 217 primerov za odpoved najemnega razmerja in 355 primerov za izterjavo denarnega dolga.

Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor imajo trenutno aktivnih 504 izvršb pri najemnikih, ki jim skupaj dolgujejo blizu milijona evrov. Glede na vse večjo problematiko neplačevanja in subsidiarno odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške ter že poslane opomine najemnikom pa v letošnjem letu računajo, da bodo morali vložiti še najmanj 50 tožb za odpoved najemnih pogodb in izpraznitev stanovanj.

Direktorica pivške občinske uprave Mihaela Smrdel pravi, da najemnike, ki so se zaradi nesrečnih okoliščin znašli v stiski, napotijo na pristojni center za socialno delo, kjer lahko vložijo vlogo za subvencijo najemnine, v zadnjem letu so tako pomagali desetim najemnikom. »Z neplačniki vedno skušamo najti dogovor o obročnem odplačilu dolga. Če takšen dogovor ni mogoč ali se najemnik dogovora ne drži, pa občina na pristojnem sodišču vloži tožbo za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. V zadnjih treh letih je bilo izdanih devet takšnih sodb,« pravi Smrdelova. Občina Jesenice je v zadnjih petih letih zaradi neplačevanja deložirala 23 najemnikov neprofitnih stanovanj, konec lanskega leta so imeli 54 dolžnikov, ki najemnine niso plačali več kot tri mesece, letos pa število neplačnikov zaradi krize narašča. Tudi v občini Črnomelj se vsak dan srečujejo s socialno stisko najemnikov. »V večini primerov ne začnejo pravočasno reševati težav in z njimi odlašajo do prejema tožbe,« pravijo na občini in dodajajo, da tudi oni dolžnikom omogočajo obročno odplačevanje dolga. Kljub temu so letos že opravili eno prisilno izselitev, na dve čakajo, šest tožb za odpoved najemne pogodbe imajo na sodišču.

Med neplačanimi položnicami za najemnino se kopičijo tudi neporavnani stroški za vodo, elektriko in komunalne storitve. Če jih najemniki ne plačajo, jih upravniki blokov lahko zaračunajo kar stanovanjskemu skladu. »Nekateri najemniki upajo, da jim bomo ta dolg spregledali, a tega ne bomo odpisovali in to bo v prihodnje postal velik problem,« pravi Lebanova, ki se ji včasih zdi, da so drugi center za socialno delo.

Mlade družine težko pridejo do neprofitnega stanovanja

Prednost pri najemu neprofitnih stanovanj naj bi imele mlade družine, a že tako premajhno maso razpoložljivih stanovanj v zadnjem času še znižujejo izredne vselitve zaradi neurejenih stanovanjskih razmer ali nasilja v družinah. Zato po besedah Lebanove mlada družina v tem trenutku kjer koli v Sloveniji težko pride do neprofitnega stanovanja. V študiji Kako izboljšati ponudbo razpoložljivih najemnih stanovanj v Mestni občini Ljubljana, ki jo je za občino opravila Srna Mandič s sodelavci, se je pokazalo, da ponudba neprofitnih stanovanj močno zaostaja za povpraševanjem in da mesto potrebuje tudi drugačne oblike neprofitne stanovanjske ponudbe. Ena od takšnih bi po mnenju Mandičeve lahko bile tudi stanovanjske zadruge, kjer bi se posamezniki, ki želijo zgraditi stanovanja, združili v zadrugo, prispevali svoj manjši delež in skupaj najeli ugoden kredit, za katerega bi jamčila lokalna skupnost ali država. Z odplačevanjem najemnine bi stanovanje nekoč postalo njihovo, najpomembneje pa je, da bi bila gradnja v skupnosti cenejša. Prve pobude v Ljubljani so se že razvile, Nataša Leban iz novogoriškega stanovanjskega sklada idejo podpira in meni, da bi bila dobrodošla novost tudi v Novi Gorici. Bega jo le to, ali jim bo kdaj uspelo spremeniti mentaliteto njihovih občanov, da bodo takšen model sprejeli za svojega.