Razstava Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 v pariški Petit Palais je doslej največja predstavitev slovenske umetnosti na tujem, saj bo do 13. julija tamkaj na ogled kar 200 eksponatov, slik, kipov, risb, karikatur, filmov in fotografij. O prvih vtisih smo na odprtju povprašali predstavnike francoskega in slovenskega strokovnega občinstva in ministra za kulturo, dr. Uroša Grilca.
Marie-Paule Serre, ki pri Michelinu skrbi za podporo umetnikom: »Razstava je lepo presenečenje, saj nam je slovenska umetnost neznanka. Presenetile so me predvsem pokrajine in barve. Seveda Francozi prepoznavamo impresionistični slog, a je na teh slikah nekaj zelo drugačnega, očitno slovenskega, neka posebna milina, pastelne barve, zelo tenkočutno uporabljane. Zame so bile veliko odkritje tudi fotografije; izjemne so, ti majhni portreti, pokrajine z brezami, čudovita svetloba, res bi si želeli videti več, pokažite nam še več! Če imate to, kar lahko vidimo tukaj, je gotovo, da ste imeli šolo, to ni moglo nastati kar tako.«
Dominique Abesour, likovna kritičarka in profesorica zgodovine umetnosti v Umetniški šoli v Rennesu: »Zdi se mi, da smo priča novemu poskusu napisati zgodovino evropske umetnosti in ta razstava je prav to: geografsko razširja umetniško pokrajino, ki je v Franciji doslej nismo poznali, in nam ponuja nov pogled na to obdobje in na dogajanja onstran centra, kjer so, kot vidimo, obstajali izvrstni umetniki, ki so impresionizem razumeli po svoje, se na svoj način lotevali vsakdanjosti ali pokrajine. In tukaj so tudi presenetljive karikature in risbe, kakršne le redko vidimo. In poleg tega ste imeli že v tistem času tudi slikarke, pri nas jih ni bilo prav veliko!«
Matjaž Počivavšek, akademski kipar in profesor na likovni akademiji v Ljubljani: »Zelo pomembno je, da vidimo naše umetnine izven naših institucij, pred tujim občinstvom, da se nam pokažejo v nekoliko drugačni luči. Razlika z razstavo Slovenski impresionisti pred leti v Ljubljani je vsekakor v tem, da so tu prostori večji in lepši, postavitev je zelo dobra, še posebej kiparska dela so tu izvrstno predstavljena in kažejo na pravo razumevanje kiparstva: to potrebuje le podstavke, pravo osvetljavo in višino oči. In to Francozi obvladajo. Dobro je tudi, da razstave niso predstavljali zgolj kot impresionizem ali postimpresionizem, ampak so zajeli obdobje, ki je za našo vzpostavitev nacije zelo pomembno, k tej vzpostavitvi pa je poleg literature, o kateri se nenehno govori, pomembno prispevala tudi likovna umetnost, s Plečnikom pa kasneje tudi arhitektura. Z likovno umetnostjo tudi lažje vstopamo v svet kot z literaturo, ker ne potrebuje prevoda. Ažbe je na primer tukaj naredil na Francoze izjemen vtis.«
Dr. Uroš Grilc, slovenski minister za kulturo: »Današnja razstava je primer izredno sistematičnega dela pri velikih projektih in lahko samo upam, da po osemnajstih letih, ko smo v imeli tujini razstavljena slovenska dela v takšnem obsegu, v mislih imam Zorana Mušiča v Grand Palaisu, ne bo po tej razstavi spet minilo toliko časa do naslednje podobne predstavitve. Mušičevo razstavo so organizirali Francozi, Slovenci doslej tako ambicioznih projektov nismo zmogli, to pa je odličen primer sodelovanja dveh velikih galerij, pri čemer so Francozi prevzeli velik finančni vložek.«
Glede popoldanskega pogovora s francosko ministrico za kulturo Aurélie Filipetti pa je minister povedal: »Dogovorila sva se povsem konkretno, da prihodnji teden obiščejo Slovenijo trije strokovnjaki, ki nam bodo svetovali pri oblikovanju podlag za spremembo nacionalnega programa za kulturo in krovnega zakona za kulturo v treh točkah: pri vprašanju dostopnosti kulture in vidika porabnika kulture kot dejavnika preoblikovanja kulture, druga točka bo francoski model statusa samozaposlenega v kulturi, zlasti na področju uprizoritvenih umetnosti in glasbe – ta status bo namreč treba okrepiti, saj je ključ do uspešne reforme javnega sektorja. Tretja točka je delovanje kulturnih trgov, tega, čemur danes rečemo kreativna industrija, film, knjiga, arhitektura in oblikovanje. Zanima nas, na kakšen način lahko z regulativo trgov dosežemo uspešno povezavo med javnim financiranjem in umestitvijo teh segmentov v določen del gospodarstva. Leta 2011 podpisani sporazum med Francijo in Slovenijo, ki doslej še ni dal kakšnega rezultata, pa sva sklenila okronati z vsaj eno slovensko-francosko filmsko koprodukcijo.«
