Po zakonu o socialnem podjetništvu je v Sloveniji registriranih kot gospodarska družba devet socialnih podjetij, medtem ko je zavodov, društev in organizacij, ki delujejo v skladu z vrednotami socialnega podjetništva, vsaj 600. Potencial razvoja socialnega podjetništva je v Sloveniji torej izjemen, v določeni meri ga lahko oživi tudi strategija razvoja socialnega podjetništva 2013–2016, ki jo po večletnem prelaganju in odlašanju zdaj pospešeno pripravlja svet za socialno podjetništvo.

Prehitro skočili v zakon

Slovenija je s sprejemom zakona, ki je začel veljati januarja lansko leto, prehitela sama sebe, saj bi morala najprej sprejeti strategijo in program ukrepov za izvedbo strategije, ne pa da je pohitela z zakonodajo, ki nastajanje podjetij bolj omejuje kot ne. Avstrija ima na primer socialno podjetništvo zelo razvito in dunajski socialni inkubator je zgled mnogim v soseščini, pa vseeno ni sprejela zakonodaje. Zakonodajo je treba nadgraditi, se strinja tudi Dolores Kores, direktorica zavoda Premiki in članica posvetovalnega telesa evropske komisije za socialno podjetništvo.

Na MDDSZ, ki zagotavlja denar iz Evropskega socialnega sklada (ESS), pravijo, da je prednostna naloga sprejetje podzakonskih, strateških in izvedbenih aktov, šele potem bo čas za razmislek o morebitnih popravkih zakona. Iz ESS bo samo MDDSZ do leta 2015 namenil 4,5 milijona evrov, denar za razvoj socialnega podjetništva bo na voljo tudi v programu ukrepov za izvedbo strategije, a je o višini teh sredstev še prezgodaj govoriti.

Na voljo premostitveni krediti

»Socialno podjetništvo ni romantika. Bistvo je prav podjetništvo in ne sociala, torej dajanje finančnih sredstev brez pričakovanj, da bo podjetje ustvarjalo dobiček. Podjetje mora poslovati pozitivno, da lahko skrbi za izvajanje družbeno koristnih programov in za svoje zaposlene. Ob besedi socialno se nam očitno prepogosto misli usmerijo k ideji, da nam bo na tak ali drugačen način pomagala država. Zato socialno podjetništvo jaz raje imenujem družbeno podjetništvo,« poudarja Peter Svetina, član uprave Sklada 05, ki v Sloveniji od sredine minulega leta zagotavlja financiranje, razvoj in podporo socialnopodjetniškim ter družbeno učinkovitim programom, projektom in dejavnostim.

V skladu z evropskimi smernicami omogočajo socialnim podjetjem in zavodom najem triletnih premostitvenih kreditov v višini 175.000 evrov, vendar po sorazmerno visoki obrestni meri, saj ta znaša kar sedem odstotkov, dva odstotka pa znašajo vhodni stroški. Je pa res, da za odobritev kredita ni potrebno poroštvo, cesija ali hipoteka, tveganje v primeru nepoplačila kredita pa prevzameta TISE, finančna ustanova iz Poljske, in Jamstveni sklad 05.

Padeš na tla in se spet pobereš

Socialno podjetje se samo financira s svojo dejavnostjo in ustvarjeni dobiček uporabi za svoje nadaljnje delovanje. »Poslovanje je na začetku vedno zahtevno, še posebno če zaposluješ ogrožene skupine ljudi, od katerih pač na moreš pričakovati visoke učinkovitosti. A pomembno je, da se tudi zanje ustvarjajo nova delovna mesta in da tudi izdelki njihovih rok in sposobnosti pridejo do porabnikov. Teh pa ne zanima, ali je izdelek naredil invalid, pač pa za ustrezno ceno pričakujejo kakovosten izdelek,« pravi Dolores Kores, ki pozdravlja državne spodbude, a razume socialno podjetništvo predvsem podjetniško.

»Olajšave bi morebiti lahko dobila le start-up podjetja in investitorji v socialna podjetja, medtem ko naj evropska sredstva dobijo projekti oziroma socialna podjetja, ki že imajo vpeljano dejavnost, cilj pa  je trajnostni razvoj ali nadgradnja  dejavnosti in zaposlovanje ljudi,« poudarja Dolores Kores. Po povsem podjetniških načelih deluje tudi S Project z Akademijo S, v kateri se po zgledu delovanja Jamieja Oliverja letos usposablja druga generacija deprivilegiranih mladih ljudi. Zato za zagotovitev okoli 70.000 evrov za delovanje S akademije uporabljajo različne finančne vire in dejavnosti. Eden od njih je inovativno povezovanje z gospodarskimi družbami, ki za pospeševanje svojih izdelkov potrebujejo pravo zgodbo, del izkupička od prodanih izdelkov pa nato usmerjajo v delovanje akademije. »Steklarna Hrastnik nam je znala prisluhniti. Pred nedavnim smo začeli sodelovati s Solinami. A denarja ni vedno na voljo, zato smo imeli račun mojega podjetja tudi že nekajkrat blokiran,« pove Matevž Slokar, mladi ajdovski socialni podjetnik in gonilna sila S Projecta.

Podporno okolje lažje dostopno

Prav zaradi takih težav, ki jih imajo mlada socialna podjetja in organizacije, namerava ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) spremeniti zakon o podpornem okolju za podjetništvo, ki bo omogočil, da bodo vse pravne oblike socialnih podjetij lahko dostopale do različnih orodij in instrumentov podpore iz tega zakona. Trenutno so do denarja in instrumentov upravičena le socialna podjetja, ki so registrirana kot gospodarske družbe. Poleg tega bo MDDSZ v okviru programa ukrepov namenil tudi denar za usposabljanje socialnih podjetnikov za poslovodenje.