Maribor. Takoj po zmagi Andreja Fištravca na nadomestnih županskih volitvah je predsednik uprave Iskra Sistemov Dušan Šešok odpovedal pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa, s katero je Maribor dobil razvpite radarje.

Šešok je istočasno postavil enomesečni ultimat: občina naj plača približno sedem milijonov evrov, kolikor naj bi Iskra Sistemi doslej vložili v mariborski projekt, ali pa bodo vložili tožbo. Danes poteče enomesečni odpovedni rok, dogovora pa ni bilo, saj je Fištravec vztrajal pri zahtevi, da naj Iskra Sistemi najprej prekličejo svoj odstop do pogodbe in sedejo za pogajalsko mizo brez postavljanja ultimatov.

Formula za občinski bankrot

Ljubljančani v to niso privolili. Če se danes, ko bo Šešok javnosti predstavil natančne številke in druge informacije, ne bo zgodil kakšen presenetljiv preobrat, bodo vložili odškodninsko tožbo.

Na podlagi formule, s katero se v primeru krivdne prekinitve pogodbe določi odškodnina Iskra Sistemom, smo v Dnevniku marca izračunali, da si podjetje lahko obeta približno 220 milijonov evrov. Šešok je povedal, da so izračunali še 47 milijonov evrov višji znesek. Dodal je, da radarske naprave v Mariboru ta čas na dan zabeležijo približno 2000 prekoračitev dovoljene hitrosti, poleg tega naj bi število kršitev v zadnjem mesecu drastično poraslo.

Pirc-Musarjeva: Neurejeno pogodbeno razmerje

Dejstvo, da Iskra Sistemi javno operirajo s podatki o kršiteljih, utegne biti sporno z vidika varovanja osebnih podatkov. »Vseskozi smo opozarjali na dejstvo, da razmerje med pogodbenima strankama ni jasno urejeno. Predvsem se zdi, da javni partner, ki bi v tem primeru po našem prepričanju moral biti 'gospodar posla', svoje vloge ne vidi, posledično pa tudi ne izvaja na ta način,« je za Dnevnik povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Z vidika varstva osebnih podatkov je pomembno, da je občina upravljalec osebnih podatkov na radarjih zabeleženih posameznikov. Tako ni dvoma, da bi morala občina dati Iskra Sistemom jasna navodila o tem, kaj naj v njenem imenu in za njen račun naredi z osebnimi podatki. »Če poenostavimo in povemo zelo preprosto – brez izrecnega pooblastila občine pogodbeni obdelovalec z osebnimi podatki, ki so jih zabeležili radarji, ne sme početi ničesar,« je razložila Pirc-Musarjeva.

Iz zakona o varstvu osebnih podatkov izhaja, da bi morali Iskra Sistemi na zahtevo občine nemudoma vrniti osebne podatke, ki so jih obdelovali na podlagi pogodbe. Morebitne kopije bi morali uničiti ali jih v primeru suma kršitve zakona posredovati pristojnemu organu.

»Kaotično stanje v konkretnem primeru je lahko posledica nepoznavanja prava ali izogibanja odgovornosti za nastale razmere. Seveda pa problem ne bo izginil sam od sebe. Pogodbeno razmerje bo treba zaključiti ali nadaljevati, zato je skrajni čas, da občina kot 'gospodar posla' sprejme odločitev o tem,« je še komentirala informacijska pooblaščenka.

Redarjem grozijo kazenske ovadbe

Novi prvi mož mariborskih redarjev Franjo Švajger pa je Večeru razkril, da na občini sploh nimajo najnovejših podatkov o zabeleženih kršitvah, ker so jih v preteklosti po obdelavi vedno dobivali iz Iskra Sistemov. Poleg tega je računalniška oprema na občini, namenjena podpori radarskega sistema, že od lanskega novembra ugasnjena. Sicer pa bivšim odgovornim na mestnem redarstvu Šešok grozi s sankcijami, napoveduje namreč vložitev kazenskih ovadb zaradi opustitve dolžnega ravnanja, ker doslej niso izdali niti ene globe za ugotovljene prekrške.

Svoja stališča bo Fištravec, ki se je sinoči sestal s Šešokom in z njim ni zmogel doseči sporazuma, javnosti predstavil na današnji tiskovni konferenci.