Janševa vlada je z zadnjimi vzdihljaji na eni svojih poslednjih sej ustavila dvajsetletno prizadevanje za sodobno povezavo Cerkljanske z osrednjo Slovenijo. Ugotovila je, da nadaljevanje priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto med Cerknim in Hotavljami ni mogoče, saj da je investicija previsoka, zadnja sprejeta trasa poti na severnem delu pa slabo prometno in ekonomsko sprejemljiva. Svoje da je k temu dodalo tudi odkrito nasprotovanje lokalne skupnosti severni različici. A dejstvo je, da je temu nasprotovala le javnost v občini Gorenja vas - Poljane, medtem ko so v Cerknem to izbiro podpirali in na njen pomen opozarjajo že dolgo. Povezava je državo že doslej stala zajetno vsoto denarja: po zadnjih znanih podatkih je samo za študije porabila 650.000 evrov.

Trinajst milijonov evrov za kilometer ceste

Ideja o predoru pod Kladjem je bila vseskozi nekoliko nedosegljiva. Tudi občini Gorenja vas - Poljane in Cerkno sta vedno stali na različnih bregovih glede tega, kje naj bi potekala trasa nove ceste, z dopolnitvami in optimizacijami pa je rasla tudi cena in naj bi nazadnje s tremi predori dosegla ceno 250 milijonov evrov ali 13 milijonov evrov za kilometer. V dilemi je bila tudi sama stroka, ki je na zahtevnem in plazovitem terenu, polnem geografskih in okoljskih omejitev, po številnih dopolnitvah določila pet tras oziroma dva koridorja, severnega in južnega. Stroka je najprej podprla južno varianto, nato severno. Občina Cerkno se ne strinja z južno različico, Gorenja vas - Poljane ne s severno. V dolini Kopačnice je namreč vrtina tople vode z zdravilnimi učinki in z vodo ima občina še velike načrte. In ti načrti so poleg prevelikega finančnega bremena bržkone sodobno cesto tudi odnesli. Župan občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež, vidni predstavnik SDS, se nasmeje ob namigu, da je cesto odnesla politika in njegova stranka. Prepričan je, da je za tako odločitev govorila skromna pretočnost vozil, ki se na dan prepeljejo po tej cesti. Teh je zdaj okoli 1200 in kot pravi, je zato gradnja osrednjega 2800 metrov dolgega predora z dvema dodatnima negospodaren projekt.

Očitki o lobiranju proti cesti

Cerkljani so medtem nad odločitvijo vlade razočarani. Župan Miran Ciglič pravi, da s tem ne izgublja samo Cerkno, temveč celotno Posočje in gorenjska regija. »Ta cestna povezava ni zgolj prometnica, ki bi povezala dve naselji, temveč bi kot del četrte razvojne osi Cerkljansko in obe regiji odprla v prostorskem in razvojnem smislu,« je prepričan. Še bolj je prepričan, da je bila to politično zlobirana odločitev, ki je uspela njegovemu županskemu kolegu na gorenjski strani. »Ob njihovih zahtevah po dveh dodatnih predorih je to res vesoljski projekt,« meni. Tudi direktor Hotela Cerkno Vasilij Sedej sicer razume, da je ob proračunskem primanjkljaju potrebno varčevanje, a ne takšno, ki dolgoročno prinaša škodo. Prepričan je, da je omenjena cesta za Cerkljansko in preostale občine bistven dejavnik razvoja tega območja v desetletjih, ki prihajajo. »Odsotnost kvalitetnih in hitrih prometnih povezav bo dolgoročno zmanjšala gospodarsko aktivnost tega območja in pospešila proces izseljevanja, v prvi fazi predvsem izobražencev. Takšne negativne trende že zasledimo v statističnih letopisih in treba jih bo s premišljeno in pametno politiko ustaviti in preobrniti. Dobre cestne povezave bi območju, kot je Cerkljansko, dale ustrezno konkurenčno prednost, da samo poskrbi za svoj nadaljnji razvoj, ne pa da bi ga zaradi demografske in ekonomske ogroženosti morala podpirati država,« meni Sedej.

Cerkljane zato zdaj najbolj zanima, kako naprej. Jim bodo posodobili vsaj sedanjo ovinkasto cesto čez prelaz Kladje? Na Direkciji RS pomirjajo, da bodo kljub tej ustavitvi nadaljevali modernizacijo dosedanje ceste.