Slovenci v prehrani močno presegamo priporočljivih 5 g soli na dan. V letu 2012 so po podatkih raziskave Določanje koncentracije natrija in kalija v urinu pri odraslih prebivalcih Slovenije Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) moški na dan zaužili 12,5 g soli, ženske pa 11 g. Leta 2010 je bila vrednost pri moških precej višja, in sicer 14,3 g soli na dan, medtem ko pri ženskah v zadnjih treh letih ni prišlo do spremembe. Med evropskimi državami smo v samem vrhu po zaužitju soli, predvsem pri moških. Sledijo nam Portugalska, Španija in Italija.
Največ soli zaužijemo s kupljenimi že pripravljenimi ali polpripravljenimi živili. V Sloveniji so glavni vir soli kruh in pekovski izdelki, sledijo jim meso in mesni izdelki. Dr. Cirila Hlastan Ribič iz IVZ dodaja še navade prekomernega soljenja pri domači pripravi jedi in prehranjevanje zunaj doma. Problematična je predvsem hitra prehrana, ki je pri Slovencih še vedno pogosta izbira.
V letu 2010 je ministrstvo za zdravje začelo izvajati nacionalni program za spodbujanje manjše uporabe soli v prehrani. Poleg ozaveščanja ljudi je cilj programa tudi sodelovanje z živinsko industrijo in ponudniki hrane, da bi znižali vsebnost soli v prehranskih izdelkih. Rezultati analize, ki so jo opravili na IVZ, da bi preverili uspešnost programa, so pokazali, da se je zmanjšala vsebnost soli v kruhu, ne pa tudi v mesnih izdelkih.
Še med letoma 2005 in 2007 je bilo v 100 g kruha 1,5 g soli, v lanskem letu pa je ta količina upadla na 1,35 g. Ministrstvo za zdravje skupaj z IVZ in zdravstveno stroko pripravlja po vzoru tujih držav sklop zakonskih ukrepov, ki bi motivirali živinsko industrijo za zmanjšanje vsebnosti soli v njihovih izdelkih, je rezultate komentirala Hlastan-Ribičeva. Spodbudni rezultati prihajajo predvsem iz Velike Britanije, kjer so v obdobju sedmih let z 9,5 g zaužite soli dnevno na osebo prišli do 8,6 g.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi lahko osemdeset odstotkov prezgodnjih smrti preprečili z obvladanjem glavnih dejavnikov tveganja, med katere sodijo kajenje, nezdravo prehranjevanje in telesna neaktivnost. Predvsem prekomeren vnos soli lahko vodi v povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, možgansko kap, bolezni ledvic, povišan nivo maščob v krvi, sladkorno bolezen, osteoporozo, debelost in rak želodca. Že z majhnim zmanjšanjem soli v prehrani bi lahko dosegli drastičen upad krvnega tlaka, predvsem na populacijski ravni. »Če zmanjšamo sistolični krvni tlak za 5 mm živega srebra in distoličnega za 2 mm, bi na ravni populacije umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi zmanjšali za deset odstotkov,« je ob svetovnem dnevu zdravja poudarila Cirila Hlastan Ribič.