Direktorica Centra za socialno delo Kočevje ste že 18 let. Ali je trenutno socialno stanje na Kočevskem najslabše ali je bilo že kdaj tako slabo?

Zagotovo najslabše, saj je vpeto v širšo gospodarsko krizo v Sloveniji. Tudi brezposelnost še ni bila nikoli tako visoka, kot je zdaj. Podatki za januar kažejo, da je stopnja registrirane brezposelnosti na Kočevskem rekordna. Čeprav je bilo naše okolje še v tistih časih, ko je šlo gospodarstvu bolje, vedno v zgornji polovici seznama stopnje brezposelnosti v Sloveniji, nismo bili tako visoko še nikoli.

Koliko ljudi na Kočevskem živi od denarne socialne pomoči in s kakšnimi zneski morajo preživeti?

Marca smo imeli v evidenci 847 vlagateljev vlog za pravico do denarnih socialnih pomoči. Slabi dve tretjini predstavljajo samski vlagatelji, preostalo so družine ali starejši zakonski pari. Ocenjujemo, da se z denarno socialno pomočjo in z nadomestili iz naslova brezposelnosti preživlja od 1500 do 1550 ljudi. Samski vlagatelji – tisti, ki so starejši od 26 let, ter tisti, ki so mlajši od 26 let in živijo sami – dobijo 261 evrov na mesec. Pri družinah so zneski zelo različni, odvisno od števila družinskih članov, starosti otrok, deleža za odrasle delovno aktivne roditelje, premoženja in prihrankov. Če gre za res veliko družino, ki je brez dohodkov in premoženja, lahko ta prejme do 800 evrov, če je manjša, seveda prejme manj. Izračun cenzusa za družino se namreč veže na osnovni znesek minimalnega dohodka, potem pa se dodajajo deleži, ki pripadajo družinskim članom.

V kakšnih stiskah so ljudje, ki prihajajo k vam po pomoč?

Prva značilnost za populacijo, ki prejema denarno socialno pomoč, je brezposelnost. Pri nekaterih je velik problem dolgotrajna brezposelnost, torej gre za ljudi, ki so v evidenci brezposelnih od dveh do osmih let. Tej populaciji se vsako leto pridruži še generacija dijakov in študentov, ki konča šolanje in praviloma ne dobi ne pripravništva ne službe. Zaposlovanja na našem koncu skorajda ni. Opažamo pa, da so mladi z višjo stopnjo izobrazbe na denarni socialni pomoči toliko časa, kot je cilj naše zakonodaje, torej za krajši čas. Praviloma po krajšem obdobju iskanja zaposlitve dobijo službo, največkrat zunaj naše občine. Dlje pa so v evidenci prejemnikov denarne socialne pomoči mlajši iskalci zaposlitve, ki imajo srednjo ali nižjo izobrazbo. Druge značilnosti prejemnikov socialnih pomoči so, da so brez premoženja, brez zavezancev za preživljanje ali pa imajo lastne dohodke, ki so nižji od minimalnega dohodka samske osebe ali družine, kot ga opredeljuje naša zakonodaja. Pri nas smo zabeležili minimalno število primerov, ko so prejemniki denarne socialne pomoči lastniki večjega premoženja ali imajo prihranke. V glavnem ljudje nimajo premoženja oziroma imajo zgolj tisto najnujnejše, stanovanje, v katerem živijo, avto. Naslednja kategorija prejemnikov so družine, kjer je na primer zaposlen samo eden od staršev, a je njegova plača tako nizka, da imajo pravico do prejemanja denarne pomoči v višini razlike med lastnimi dohodki in minimalnim dohodkom družine. Tudi starejši, upokojenci, prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja so v naših evidencah kot upravičenci do razlike v denarni pomoči. Že dlje časa opažamo, da za izredno denarno pomoč zaprošajo upokojenci, ki imajo nizke pokojnine, s katerimi komaj pokrijejo življenjske stroške. Verjamemo, da s 420 evri pokojnine in 200 evri mesečnih položnic občasno zaidejo v tako hudo materialno stisko, da potrebujejo pomoč.

Ste zaznali, da je odstotek tistih, ki živijo na robu preživetja, večji, pa se zaradi različnih vzrokov niso obrnili po pomoč?

Da. Že številka prejemnikov denarne socialne pomoči v marcu, to je 847, ob večji brezposelnosti, kot je bila lani, pove, da se je število prejemnikov zmanjšalo oziroma ostalo približno enako kot v preteklih letih. Pričakovali bi, da bo zaradi višje brezposelnosti več prejemnikov denarne socialne pomoči. Ampak v nekaterih primerih so se ljudje tej pravici tudi odpovedali. Gre za prejemnike, ki imajo v lasti nekaj premoženja, morda le skromno stanovanje, pa so se pravici do denarne pomoči odpovedali zaradi vračanja prejetih sredstev njihovih dedičev iz naslova premoženja v zapuščinskem postopku. Iz enakega razloga so se nekateri odpovedali tudi pravici do varstvenega dodatka.

Kako lahko socialni delavci – poleg socialnih pomoči – še pomagate?

V našem kraju delamo povezano z drugimi institucijami. Zelo se angažirajo Rdeči križ, občina Kočevje in Karitas, včasih družine napotimo na Zvezo prijateljev mladine, izdajamo pozitivna mnenja, da lahko dobijo tudi to obliko pomoči.

Glede na nespodbudne napovedi se bo socialno stanje na Kočevskem najbrž še poslabšalo. Lahko vi le sanirate posledice ali imate možnost poseganja na preostala področja?

Mi želimo biti vključeni v vse procese, če ne drugače s tem, da postrežemo s sliko stanja na Kočevskem, prikažemo vse posledice. Včasih je to že klišejska izjava, ampak drži: če bi imeli delovna mesta, bi polovica težav odpadla. Seveda smo vključeni v vse procese, ki jih organizira lokalna skupnost, tako prek županske pisarne kot različnih komisij. Naš doprinos je bolj v tem, da vse akterje spodbujamo k razmisleku, kako pomembno je vsako delovno mesto, ki se na Kočevskem odpre. Opažamo namreč, da ko se ljudje znajdejo brez zaposlitve, jih bremeni tisoč skrbi, ne samo materialna stiska. Najprej je vedno skrb za preživetje, sebe in otrok, nato pa razmišljanje, kako naprej. Pred kratkim je na primer nekaj ljudi izgubilo službo v živilski industriji. Tudi zakonca, ki se zdaj sprašujeta, kako bosta pri 40 letih brez univerzitetne izobrazbe in z majhnimi otroki našla zaposlitev. Normalno je, da se pri ljudeh začne nabirati strah in stiska se vse bolj poglablja.