Zadnjo tekmo finala v Kamniku sem gledal s posebnim zanimanjem. Zmagali so serijski prvaki, saj so evropska profesionalna ekipa, v kateri je tudi aktualni reprezentančni evropski prvak Milan Rašić. Opazil sem eno stvar, ki je zelo pohvalna. Tudi v ACH Volleyju se je slišalo slovensko komuniciranje. In to zaradi tega, ker je bilo v začetni postavi pet slovenskih igralcev in en Srb. V Calcitu pa je bilo dvanajst slovenskih mladih talentov. To je zame veliko osebno zadoščenje, saj se stvari odvijajo v pravo smer.
Obe ekipi bosta verjetno dali jedro reprezentance, ki gre na kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Upam, da bodo v dvorano Stožice prišle množice. Zavedati se moramo, da ima vsak šport svoj Everest, ki je v odbojki visok več kot 220 držav. Na vrhu te gore ni veliko prostora, zato nihče ne izbira sredstev za uspeh. Reprezentanca je bila vedno četa časti. Upam, da bodo na seznamu pravi igralci.
Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da smo bili v jugoslovanski reprezentanci, ko je nastopala na svetovnih prvenstvih, tudi slovenski igralci. Leta 1962 sta na svetovnem prvenstvu nastopila Matjaž Jedretič in Adi Urnaut. Kot zanimivost naj povem, da so bile tako slabe razmere, da so nastopali bosi.
Verjeti je treba v svojo moč. Pomembna je zvestoba do groba. Ko sem bil še igralec, sem imel zelo pametnega trenerja, to je bil Miloš Kosec. Rekel nam je: »Igrajte, študirajte in diplomirajte!« In to počne Calcit Kamnik, kjer igralci niso profesionalci, ampak amaterji. Igralci študirajo medicino, ekonomijo in skrbijo za čas po karieri, ko nastopi velika kriza. Ne samo v odbojki, ampak v vseh športih. Smo v takšnih časih, ko ne smemo zavajati svojih talentov. Moramo jim jasno povedati, kaj jih čaka, in jim razložiti, da je igranje za reprezentanco največja čast.
Viktor Krevsel je starosta slovenske odbojke in nekdanji selektor jugoslovanske in španske reprezentance.
