»Vsake odpadle dirke mi je žal. Tekmovalni program ni tako obsežen in tako je le priložnost manj, da se mladi dokazujejo,« je selektor kolesarske reprezentance Martin Hvastija obžaloval odpoved oziroma preložitev dirke Po Toskani, četrte v nizu pokala narodov za mlajše člane do 23 let. Hvastijevi izbranci tudi v sedmi sezoni tega najvišjega nivoja dirk UCI za to kategorijo nadaljujejo niz uspehov. Slovenija je po dirkah v Belgiji, Franciji in na Nizozemskem na tretjem mestu.

»Mislim, da se nikomur več ne zdi čudno, če smo za Nizozemci in Belgijci ter pred vsemi drugimi, Britanci, Nemci, Danci, Francozi, Avstralci, čeprav imajo ti neprimerno širšo populacijo in tudi druge odlične pogoje. Navsezadnje smo dvakrat zmagali. Le z izjemo ene sezone, ko je bila generacijska vrzel med novinci med člani in odhodom starejših očitna, smo bili vedno med peterico. Lani bi bili tretji, če nam ne bi v Toskani ukradli koles. Tudi sam sem že dobro vajen, da spremljevalnega avta ne vozim v ozadju,« se je s komentarjem pošalil Hvastija. Pravilo je, da se vrstni red spremljevalnih avtomobilov za kolono kolesarjev določa na podlagi skupne razvrstitve v pokalu.

Pokal narodov je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) uvedla v sezoni 2007, za obdobje kaljenja v prehodu od mladinske do profesionalne dobe. Slovenski kolesarji ga po zaslugi odličnega Martina Hvastije, ki jih vodi že vseh sedem let, tudi dobro izkoriščajo. Vsi, ki so se proslavili s katerim od velikih uspehov – Simon Špilak, Kristjan Koren, Grega Bole, Luka Mezgec, Marko Kump, Blaž Jarc, Jan Tratnik – so se jim lažje odprla vrata v velike klube. Le Gašper Švab je končal kariero.

»Uspeh ne daje zagotovila o prodoru med profesionalce. So tudi drugi dejavniki, ne le zmagovanje. Statistika pa kaže, da večini uspe. Vsekakor v velikih ekipah spremljajo in dajejo dirkam veliko težo. So vendarle zbrani najboljši kolesarji štirih letnikov in le redki iz mladega vala, kot denimo Peter Sagan, niso opozorili nase tudi v pokalu narodov,« je povedal Hvastija, ki zaradi številnih izkušenj z največjih dirk vodi mlade do novih izkušenj že sedmo sezono.

Na »mali Flandriji« je z osmim mestom izstopal Luka Pibernik, Jan Polanc (oba Radenska) je bil peti na La Cote Picarde in kot vrhunec Mark Džamastagič (Sava) drugi na nizozemskem ZLM Touru. »Ti fantje so že homogena in uigrana ekipa. Dobro se dopolnjujejo. Spredaj smo bili na treh različnih tipih dirk, kar je dober dokaz. Pibernik, ki je šele drugo leto med člani, le potrjuje, da peti na svetovnem prvenstvu ni bil naključno. Polanc je tudi dokazal, kaj je na teh dirkah sposoben narediti. Džamastagič me ni presenetil. Med mladinci je kazal izjemen talent, prve sezone med člani pa tega zaradi različnih vzrokov ni kazal. Zdaj je na dobri poti, čeprav ima še rezerve. No, sprva je bil rezerva tudi za reprezentanco, a se je Matej Mohorič, ki bi bil kot mladinski svetovni prvak eden glavnih v ekipi, poškodoval in hvala bogu, da sem Marka vzel kot zamenjavo,« se je Hvastija v svojem slogu pošalil na račun kolesarja Save z Bleda, ki mu je prinesel največ točk in uspeha.

Zanimivo je tudi to, da stroški tega reprezentančnega programa s pokalom narodov slonijo le na sredstvih, ki jih v ta namen KZS dobi iz proračunskih sredstev. »V ta namen, tako za mlajše člane kot mladince, ne porabimo toliko, kot dobimo,« se je pohvalil Hvastija. Vendar je opozoril: »V juniju nas čaka etapna dirka v Kanadi, a tja ne bomo šli, če nam organizatorji ne bodo kot minula leta povrnili dela stroškov. Pot v Kanado je le predraga.«