Pahorjeva vlada je leta 2011 uvedla visoke odškodnine v primeru pozidave kmetijskih zemljišč, Janševa vlada je to odškodnino lani močno oklestila, vlada Alenke Bratušek pa namerava z vnovično spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih uzakoniti določitev kvote trajno varovanih kmetijskih zemljišč za vsako občino posebej. Ta zemljišča – po oceni ministrstva za kmetijstvo in okolje naj bi jih bilo okoli 300.000 hektarjev – bi bila nedotakljiva, namenjena izključno pridelavi hrane.

Sram nas je lahko

Računsko sodišče je nedavno predstavilo izsledke revizije, s katero je preverjalo uspešnost varovanja kmetijskih zemljišč. A o uspešnosti na tem področju nikakor ni mogoče govoriti. Statistični podatki kažejo, da se je obseg vseh kmetijskih v Sloveniji v letih od 2000 do 2010 zmanjšal za okoli 38.000 hektarjev ali za deset hektarjev na dan. Revizorji so tudi ugotovili, da cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč niso bili določeni, zato v Sloveniji ne vemo, koliko in kakšna zemljišča potrebujemo, da bi izboljšali samooskrbo. Tudi evidence o kmetijskih zemljiščih niso točne in popolne, čeprav jih obstaja kar devet vrst.

S temi dejstvi so se včeraj seznanili tudi člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter sprejeli več sklepov za izboljšanje stanja. Kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan je ob tem napovedal novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jo državni zbor sprejel še letos in ki naj bi omogočila vzpostavitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Zemljišč, na katerih pozidava nikakor ne bi bila dovoljena, naj bi imeli na ravni države okoli 300.000 hektarjev, ocenjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), kvoto, kolikšen obseg trajno varovanih kmetijskih zemljišč morajo imeti, pa bodo določili za vsako občino posebej.

Prihajajo zemljiške kvote

Po napovedih MKO bo vlada s posebno uredbo sicer okvirno določila območja, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane, ne bo pa teh območij sama natančno predpisala. To bo storila vsaka občina posebej, in sicer glede na kvoto, ki ji jo bo država predpisala z omenjeno uredbo. Občine bodo morale kvote trajno varovanih kmetijskih zemljišč vgraditi v svoj prostorski načrt (OPN), če jih ne bodo spoštovale, soglasja MKO k OPN ne bodo dobile.

Sicer pa je OPN do zdaj sprejelo le 59 od 211 občin. Na MKO ocenjujejo, da je zagnanost občin za njihovo sprejemanje upočasnila lanska sprememba zakona o prostorskem načrtovanju, ki je v 29. členu dovolila, da lahko občina do uveljavitve občinskega prostorskega načrta, vendar najpozneje do 1. januarja 2015, izjemoma dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti. Ta člen je občinam omogočil, da same, brez sodelovanja in soglasja nosilcev urejanja prostora (mednje sodi tudi MKO), spreminjajo namensko rabo iz kmetijske v stavbno, vendar površina območja posamezne širitve ne sme biti večja od pol hektarja. Zdaj država nima nadzora, kaj se dogaja po posameznih občinah.