Slovenija bo v finančni perspektivi 2014 - 2020 z naslova kohezijske politike prejela 2,907 milijarde evrov, potem ko je v tekoči finančni perspektivi upravičena do 4,284 milijarde evrov, je na seminarju z naslovom Kohezijska politika EU in Slovenija: dosedanje izkušnje in perspektive v obdobju 2014 - 2020, ki ga je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani organiziral Jean Monnet Chair, spomnil Vasja Rant s fakultete.
Ob tem je poudaril, da bi država, če bi ostalo pri predlogu Evropske komisije, dobila precej manj sredstev, in sicer 2,662 milijarde evrov, medtem ko je ciprsko predsedstvo EU za Slovenijo predlagalo 2,661 milijarde evrov kohezijskih sredstev.
A Slovenija je lahko glede na izhodišča pred pogajanji zadovoljna, je menil.
Pred pogajanji dva cilja
Opozoril je, da sta bila cilja pred pogajanji dva, in sicer krepitev gospodarske rasti in zagotavljanje delovnih mest s povečevanjem konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter zagotovilo, da država ostane neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna.
V tej luči je izpostavil, da je imela država pred krizo kreditni bum, povečano gospodarsko rast, navzgor pa so šli tudi kazalci relativne razvitosti. Poleg tega je bilo jasno, da ji ne bo uspelo ponoviti dobrega rezultata s pogajanj za finančno perspektivo 2007 - 2013, negativna pa je bila tudi tendenca držav neto plačnic, da se zmanjša evropski proračun, posledično pa tudi sredstva za kohezijsko politiko.
Glede na to, da je ključna spremenljivka za določanje obsega kohezijskih sredstev na regijo oz. državo njena razvitost - ta je bila v času prejšnjih pogajanj na ravni Slovenije pod 75 odstotkov, danes pa je na ravni 87 odstotkov povprečne razvitosti EU - je bilo zelo pomembno, da se je država razdelila v dve regiji, na zahodno Slovenijo, ki je na ravni 107 odstotkov povprečne razvitosti EU, in vzhodno Slovenijo, ki je na ravni 73 odstotkov povprečne razvitosti EU.
Slovenija uspela ohraniti 60-odstotno varnostno mrežo
Pozneje je Slovenija uspela kljub pritiskom proti konceptu varnostne mreže ohraniti 60-odstotno varnostno mrežo. Zahodna Slovenija bo tako še vedno upravičena do 60 odstotkov kohezijskih sredstev. Za vzhodno Slovenijo pa je pogajalcem uspelo zagotoviti več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev.
Tudi strokovnjak za kohezijsko politiko na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Peter Wostner je ob robu seminarja poudaril, da je lahko Slovenija s pogajanji zadovoljna. Dejal je, da so v naprej vedeli, da bo nova finančna perspektiva "zelo slaba".
Po njegovih besedah so se zato zadeve lotili zelo sistematično. Slovenija je tako računala že, ko so se nekatere države še vedno ukvarjale z vprašanjem, kako bodo začele črpati, je pojasnil in dodal, da je Ljubljana dala Bruslju vedeti, da dogovora, če ne bo rešitve za Slovenijo, ne bo mogla sprejeti.
Zmanjševanje kohezijskih sredstev slaba popotnica
Da se kohezijska sredstva zmanjšujejo, je v trenutnem javnofinančnem položaju za občine, podjetja in uporabnike slaba popotnica, je priznal. Skladno s tem je opozoril na pomen izkoriščanja preostalih sredstev iz tekoče finančne perspektive. Ocenil je, da nas pri črpanju na nekaterih področjih, zlasti na okoljskem, v letošnjem in prihodnjih dveh letih zato čaka veliko dela. Na področjih, na katerih smo bili pri črpanju zelo uspešni, to je na področjih inovacij ter raziskav in razvoja, pa bo treba pohiteti s pripravami na črpanje iz nove finančne perspektive, tako da ne bo nobenih lukenj, je sklenil.
Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete pa je na seminarju med drugim opozoril, da se številke glede sredstev v prihodnji finančni perspektivi lahko še nekoliko spremenijo. Izpostavil je, da bo zadeva dokončno zaključena maja ali junija, ko bo soglasje podal tudi Evropski parlament.