Ledvice so organ, po katerem je v svetu največ povpraševanja. Samo v ZDA čaka na presaditev 100.000 oseb, v Sloveniji je takšnih oseb po podatkih Zavoda za presaditev organov in tkiv Slovenija-transplant trenutno 112.
Več laboratorijev po svetu razvija različne metode stvaritve organov. Ena od njih je tako imenovano tridimenzionalno tiskanje, kjer aparat nanaša sloj na sloj celic in s katerim so se že dokopali do delujoče ledvice podgan. Nov pristop, o katerem so konec minulega tedna poročali v strokovni reviji Nature Medicine, pa se ustvarjanja organov loteva drugače, z načinom, ki bi mu lahko rekli bioreaktor.
Za začetek na petih odstotkih zmogljivosti
Skupina iz Centra za regenerativno medicino Splošne bolnišnice Massachusetts, zbrana okoli dr. Haralda Otta, je delo začela z 68 ledvicami podgan. S pralnim sredstvom so jim odstranili celice (ta revolucionarni postopek je pred petimi leti odkril Ott), da je ostala le osnovna struktura ledvice iz kolagenskih vlaken in vsemi »pripadajočimi deli«, denimo arterijo in sečevodom. Nato so na to osnovno strukturo začeli nanašati ledvične celice, ki so jih vzeli iz novorojenih podgan, ter človeške celice z notranjih sten žil. V treh do petih dneh je nastala nova ledvica. Najprej so jo preizkusili na aparatih in ugotovili, da deluje, saj je čistila kri in izločala seč, je pa imela le 23-odstotno zmogljivost. Nato so jo presadili v podgane, ki so jim prej odstranili eno ledvico. Tam je učinkovitost padla na pet odstotkov zdrave ledvice.
Zdravniki so na podlagi teh podatkov optimisti. Pravijo, da so mogoče še številne izboljšave, ki bodo povečale zmogljivost vzgojenih ledvic, dr. Ott pa dodaja, da je človek rešen dialize že, če ledvica dela z deset- do petnajstodstotno zmogljivostjo. Tu so še druge prednosti: če bi metodo kdaj uporabili pri človeku, bi za nastanek obnovljene ledvice uporabili celice pacienta, kar bi zmanjšalo možnost, da telo organ zavrne in s tem odvisnost pacienta od zdravil proti zavračanju, ki jih morajo ljudje s presajenim organom zdaj jemati ves čas. Metoda bi še vedno zahtevala človeškega darovalca, vendar bi lahko uporabili tudi ledvice, ki iz različnih razlogov niso primerne za presaditev.
Metoda, ki ne potrebuje darovalca
V tem se metoda bistveno razlikuje od metode tridimenzionalnega tiskanja, ki prinaša revolucijo v številne vede, tudi v medicino. Slednja namreč darovalca sploh ne potrebuje. »Potem je tu še ena prednost: tiskalnik omogoča, da celice nanašaš natančno tja, kjer jih potrebuješ,« pravi pionir regenerativne medicine, ki razvija metode tridimenzionalnega tiskanja, dr. Anthony Atala, direktor Inštituta za regenerativno medicino na medicinski fakulteti Wake Forest v Severni Karolini. Njegova skupina zdaj poskuša ustvariti večje, prašičje ledvice kot korak naprej na poti k človeškim.
V ZDA vsako leto umre od pet do deset tisoč ljudi, ki čakajo na presaditev ledvice. Tudi tisti, ki jo dočakajo, pogosto potrebujejo novo presaditev, saj dlje od deset let zdrži šestdeset odstotkov presajenih ledvic. Direktorica zavoda Slovenija-transplant, prim. Danica Avsec, dr. med., pravi, da je vesela vsakega napredka, in upa, da bo prinesel končne rezultate, je pa na tej poti več ovir. »Organ se mora obnašati kot v naravi. Organ, narejen v laboratoriju, pa izgublja sposobnost opravljanja svoje funkcije, celice se slabše razmnožujejo, manj so odporne, več je možnosti za razvoj tumorjev,« pravi. Na vprašanje, ali odmevnost takšnih novih metod povzroča lažno upanje, pa pravi, da so se ravno na področju biotehnologije v preteklosti že pojavljali veliki upi, potem pa se je pot ustavila. »Zlasti denimo, ko so vzgajali organe v živalih z namenom, da bi jih presajali v ljudi. Pa se je izkazalo, da so tu veliki etični zadržki in strah pred prenosom okužb. Tega slednjega pri tej novi metodi ni, vendar smo do same uporabnosti metode kot načina zdravljenja še daleč,« pravi prim. Danica Avsec.
Nekateri dosežki s tega področja pa so že konkretno pomagali ljudem. Mehurji so bili prvi laboratorijsko vzgojeni človeški organi, ki so jih nato tudi presadili zlasti mlajšim pacientom s prirojenimi napakami. Ključno vlogo je odigral center, ki ga vodi dr. Atala.ba, agencije
