Tokratno evropsko prvenstvo je za Petkovška prišlo prekmalu, saj se je v zadnjem času veliko posvečal učenju novih prvin. Nov gimnastični pravilnik, ki bo v veljavi do olimpijskih iger leta 2016, je slovenskemu telovadcu znižal izhodiščno oceno. Toda s trenerjem Edvardom Kolarjem sta našla rešitev in gradita sestavo, s katero naj bi bil 36-letni telovadec Narodnega doma v svetovnem vrhu do olimpijskih iger v Riu de Janeiru.

Na zadnjih tekmah svetovnega pokala niste tekmovali. S kakšno popotnico ste odpotovali v Moskvo?

Dejstvo je, da nisem tako optimalno pripravljen, kot bi si želel za tekmovanje na evropskem prvenstvu. V zadnjem obdobju sem največ časa posvečal učenju novega elementa, povrhu pa sem imel stalne težave s kožo na dlani, ki mi je pokala. Nov pravilnik za ocenjevanje mi je namreč pred dvema mesecema degradiral bivšo sestavo. Na vrat na nos smo morali narediti novo vajo, s katero bom lahko konkuriral najboljšim telovadcem v Evropi in svetu. Zaradi učenja novih elementov sem zanemaril fizično pripravljenost. To sem storil zavestno. Ker torej nisem optimalno pripravljen, bom računal na tekmovalni adrenalin.

Ste lahko natančnejši, za katere nove elemente gre v vaši sestavi?

Po novem ne bom izvajal več obeh točev. Lahko le enega od njiju, zaradi česar mi je izhodišča ocena sestave padla na 16,2 točki. Če želim biti konkurenčen, moram dvigniti izhodiščno oceno vsaj na 16,5. To mi bo uspelo z novim elementom, in sicer točem na eno lestvino. Posamično mi ta element že zelo dobro uspeva, imam pa težave s povezavo tega v sestavo. Posledično sem na koncu tudi že zelo utrujen. Iz tehničnega aspekta bo torej ključen začetek sestave, iz kondicijskega pa bolj konec, ko me čakata prvina tipelt in seskok.

Torej se pred začetkom EP ne uvrščate v najožji krog favoritov za osvojitev kolajne?

Ne, res ne. Po vsem tem, kar sem doživljal v zadnjem obdobju, bi bilo nerealno pričakovati kolajno. To pa seveda ne pomeni, da se bom vnaprej predal. Saj veste, da znam včasih tudi presenetiti in v težkih okoliščinah od sebe iztisniti maksimum.

Vaše misli so torej bolj usmerjene v prihodnost kot na EP v Moskvi?

Moja želja je, da bi čim prej izvajal sestavo, ki bi bila dovolj kvalitetna do olimpijskih iger leta 2016. Seveda si želim, da bi že jeseni vajo, s katero se ubadam zdaj, nadgradil s prvino healey, kar bi pomenilo, da bi se naučil sestavo z izhodiščno oceno 16,7. To pa pomeni, da bi se lahko tudi na svetovnem prvenstvu boril za najvišja mesta. Rad bi imel več različic sestav, ki jih bom izvajal glede na položaj, v katerem se bom znašel na velikem tekmovanju. Vsaj takšen je moj cilj.

Koliko znaša maksimalna ocena, ki bi jo lahko prejeli na svojem orodju na EP?

Mislim, da okoli 15,8. To bi bila super ocena, ki bi me lahko pripeljala do dobre uvrstitve. Sicer pa sem prepričan, da v kvalifikacijah (te ga čakajo jutri, op. p.) ne bom nastopil s težjo sestavo. Bolje bo, da skušam dobiti oceno 15,3 ter nekako ujamem finale, v katerem se bom moral, seveda če se vanj uvrstim, predstaviti s težjo sestavo. V Moskvi bom torej samemu sebi največji tekmec. Ko telovadim dobro in mi gre vse kot po maslu, tedaj bolj opazujem tekmece in si ustvarjam mnenje o njihovi pripravljenosti. V Moskvi za kaj takšnega ne bo časa in se bo treba skoncentrirati predvsem na svoj nastop.

Krog favoritov na bradlji se je v zadnjih letih precej razširil.

Drži. Od mojih starih tekmecev je ostal v konkurenci le še Grk Vasileios Tsolakidis, medtem ko v ozadju prihaja mlada garda. Kitajci in Japonci denimo že pri 17 ali 18 letih izvajajo sestave z enako izhodiščno oceno kot jaz. Vse skupaj me spominja na moj preboj v svetovni gimnastični vrh leta 1997 (tedaj je bil Petkovšek na SP v Lozani prvič finalist velikega tekmovanja na bradlji, op. p.). Takrat sem se boril s slovitimi imeni, kot so bili Sergej Harkov, Valerij Belenki, Andreas Wecker... Podobno se zdaj mladi telovadci borijo proti meni. A se ne dam. Vsako leto, ko sem lahko na takšnem nivoju, da lahko konkuriram mladim fantom, je zame fantastičen uspeh.

V zadnjih dneh je bila osrednja gimnastična novica iz Slovenije slovo Aljaža Pegana. Kako ste vse skupaj doživeli vi?

Sam o koncu kariere še ne razmišljam, saj se počutim dovolj dobrega in močnega, da lahko tekmujem na najvišji ravni. Ko dobro treniram, se počutim mladostno. Ko včasih rečem, da sem že star, je vse skupaj bolj izgovor kot realno stanje. Verjamem, da je popolnoma drugače končati kariero zdrav in z velikim uspehom, kot na način, kot je to storil Aljaž Pegan.