Calcit se v finalni seriji odlično upira bogatejšemu ACH Volleyju. Danes ob 17. uri imajo Kamničani novo priložnost, da izid v zmagah drugič izenačijo in izsilijo odločilno peto tekmo. »Velikih skrivnosti ni. Več lahko skrije ACH, saj ima širši nabor igralcev. Mi smo se odločili, da postavimo Pokeršnika na položaj korektorja, zato smo si zmanjšali možnosti menjav,« je dejal 54-letni Brumen. »Sezona je bila težka in turbulentna. Prvič smo nastopili v srednjeevropski ligi, pri kateri nismo natančno vedeli, kakšne tekmece bomo srečevali. Pokazalo se je, da so bila potovanja obremenjujoča, saj smo se vozili tudi po 700 kilometrov daleč, nato pa v istem dnevu že nazaj. Naši pogoji za igranje v gosteh niso bili dobri. Ravno zato smo doživeli kakšen poraz, ki ga sicer ne bi.«
Čeprav je v klubu uradno trener prve moške ekipe, mora zraven početi še marsikaj drugega. »V življenju še nisem preživel toliko časa v dvorani, razen ko sem bil aktivni igralec. Neštete ure sem preživel tudi za računalnikom, da sem opravil analize, pripravil treninge in taktiko,« je povedal. Njegov modus operandi se pri tem ni končal. Med drugim je vozil kombi na gostovanja. »To me je psihično obremenjevalo, saj sem bil ves čas za volanom in imel v rokah življenje sedmih igralcev. Ni lahko v enem dnevu prevoziti 1200 kilometrov in vmes voditi tekmo. Napori so bili enormni.«
Trener Calcita bo vsaj še eno sezono, na tej ravni pa namerava vztrajati največ tri leta. Kot osnovnošolski učitelj je zaposlen 30 let. »Tako sem pridobil precej rutine glede učnih priprav, testov in preostalega. Dejstvo je, da če ne bi bil v odbojki, bi vsaj en del tega časa lahko posvetil službi in bi učiteljski posel opravljal bolj kakovostno. Zagotovo je nemogoče opravljati dve takšni službi brez malce odpovedovanja in zmanjšanja kvalitete na obeh straneh,« priznava Brumen, ki se ni nikoli odločil, da bi bil profesionalni trener. »V mlajših letih sem razmišljal o tem, a to bi bila zelo tvegana poteza. Razmere so takšne, da lahko klub bankrotira že po polovici sezone. Tudi službo trenerja lahko izgubiš po treh mesecih, najti novo zaposlitev sredi leta pa je skoraj nemogoče. Sem bolj 'ziheraš'. Nikoli nisem bil toliko ambiciozen, da bi za trenerski poklic šel povsem do roba. To ni v moji filozofiji. Tisto, kar delam, zagotovo delam na polno, ampak že vnaprej si postavim varovalke in dobro premislim.«
Pred slabimi tremi desetletji je Brumen prvič spoznal zdajšnjega nasprotnika v finalu Luko Slabeta. Brumen je bil učitelj in vodja odbojkarskega krožka, Slabe pa osnovnošolec in nadobuden odbojkar. »Luko imam rad. Spomnim se ga kot zagnanega in hipermotoričnega dečka, kakršen je tudi ostal. Njegovi največji kvaliteti sta pozitivna naravnanost in neskončna energija, ki jo je sposoben prenašati na okolico. Je dober motivator in ogromno ve o odbojki. Vsega se loti stoodstotno,« se spominja Brumen, ki je bil pred davnimi leti treniral tudi sedanjega predsednika ACH Volleyja in direktorja Autocommerca Rasta Oderlapa.
