V UKC Ljubljana bodo glede na včeraj sprejeti finančni načrt zdravili 6853 manj bolnikov kot lani. Ob za 22 milijonov evrov nižjih prilivih kot lani je načrt naravnan na poslovanje brez izgub, a hkrati omenja tudi možnost 19-milijonske izgube.
Čeprav so ta nedosledni finančni načrt, ki zmanjšuje dostopnost zdravljenja, soglasno sprejeli, je svet zavoda bolnišnici naložil še pripravo bolj realnega načrta. Predsednik sveta Franc Cukjati se z zaposlenimi v bolnišnici strinja, da 22 milijonov evrov nikakor ne bo mogoče privarčevati, ne da bi to vplivalo na čakalne dobe in kakovost dela. »Če bo UKC Ljubljana sledil potrebam prebivalstva, bo ob sedanjih pogojih financiranja in sedanjih navadah porabe teh sredstev leto 2013 zelo verjetno sklenil v novih rdečih številkah. Lahko bi tudi rekli, da je finančni načrt, kot smo ga na svetu potrdili, bolj odraz želja kot pa realnega stanja,« priznava Cukjati. Sanacijske ukrepe bo treba po njegovih besedah dopolniti, med drugim pa nameravajo pod drobnogled vzeti javna naročila v bolnišnici in sistem financiranja.
Manj operacij in cenejši material za zdravljenje
Na večini področij sicer načrtujejo toliko operacij, kot so jih imeli v načrtu lani (dejansko so jih opravili več), tudi uradno pa nameravajo zmanjšati število operacij kil. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja znaša najkrajša pričakovana čakalna doba pri tej operaciji v UKC Ljubljana slabe tri mesece. Lani so načrtovali 901 operacijo kile, opravili so jih 1113, letos pa jih načrtujejo le 828. Če se bodo držali načrta, bo na vrsto za operacijo kile letos tako prišlo 285 bolnikov manj kot lani. V UKC so sicer že pred sprejemanjem finančnega načrta nakazali, da so prav kile eno od področij, kjer se lahko čakanje bolnikov podaljša. »Ni v moji pristojnosti, da to razlagam, saj morajo strokovne odločitve sprejemati predstojniki in strokovni direktorji. A kot so mi povedali, je kila že ena taka težava, s katero se sicer slabše živi, a se živi,« je generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec marca ugotavljal v pogovoru za Dnevnikov Objektiv.
Razen tega, da se bodo bolj kot doslej držali plačanega programa dela, bodo glede na finančni načrt v bolnišnici strožji tudi pri naročanju materialov za zdravljenje. Če ne bodo nujno potrebni zaradi medicinskih indikacij, dražjih novih izdelkov ne bodo naročali, pri porabi pa naj bi se držali vnaprej določenih mesečnih kvot. Materialne stroške nameravajo letos v primerjavi z lanskim letom znižati za kar 8 odstotkov oziroma za dobrih 11 milijonov evrov. Za kar 2,8 milijona evrov naj bi znižali stroške materialov, ki jih vgrajujejo v telo, medicinski material za enkratno uporabo za 2,6 milijona evrov, stroške zdravil pa za kar 2,4 milijona evrov. »Trendi v svetu kažejo, da se stroški zdravil in medicinskih materialov v bolnišnicah na leto povečajo v povprečju za 8 odstotkov zaradi razvoja novih, dražjih zdravil in materialov. V UKC Ljubljana nimamo možnosti, da bi sledili tem trendom,« so zapisali v finančnem načrtu. Stroške dela znižujejo za 3 odstotke; za več kot štiri milijone evrov manj naj bi v primerjavi z lanskim letom porabili za nadurno delo.
Zaposleni pričakujejo težave pri delu
Član sveta bolnišnice iz vrst zaposlenih, primarij Branko Cvjetičanin, je opozoril, da 22-milijonski rez v prihodke bolnišnice in predvideni varčevalni ukrepi prinašajo daljše čakalne dobe, pa tudi precejšnje težave pri delu v bolnišnici. »Upam lahko le, da na koncu ne bo tolikšnega reza,« je pristavil.
Tudi Vrhunec se je včeraj strinjal, da omejevanje števila ur dela slabo vpliva na kakovost in dostopnost za paciente. Člani sveta po njegovem položaj razumejo, koliko bolnikov manj kot lani bodo na koncu zdravili, pa Vrhunec včeraj ni želel napovedovati. »Nujno je, da naredimo vse, kar od nas zahteva Zavod za zdravstveno zavarovanje,« je poudaril. Če se bodo tega plačanega programa držali strožje kot doslej, bodo vrata UKC Ljubljana za bolnike v vsakem primeru bolj priprta.
