Andrej, vas misli po osvojiti lovorike še popeljejo v Francijo?

Še. Ko smo v torek postali prvaki, smo imeli v naslednjih dneh še nekaj prijetnih obveznosti do sponzorjev in navijačev. Bolj ko se oddaljuje vse skupaj, bolj razmišljam o tem, kako težko je bilo pravzaprav osvojiti prvo mesto. Na začetku sezone se namreč nismo nadejali takega uspeha. Rouen je bil zame nedvomno zelo lepa izkušnja.

Zanimivo, da ste več zmag dosegli v gosteh kot doma.

Morda smo domač teren vzeli s prevelikim prepričanjem o zmagi. Ko smo bili v končnici postavljeni pred dejstvo, da moramo nujno slaviti v gosteh, smo prikazali zrel obraz in bili uspešni.

Kakšen hokej je bil v finalu?

Težko je delati primerjave z drugimi ligami, saj ima vsaka svoje zakonitosti. Je pa povsod tako, da se raven igre v izločilnih bojih dvigne, saj je vložek izdatnejši. V končnici je bilo več drsanja kot v rednem delu, veliko agresivnosti, natančneje igre na telo, pri vsakem strelu smo igralci naredili vse, da plošček ne bi končal v mreži. Bilo je zanimivo.

Ste pričakovali, da vam bo šlo v Franciji tako dobro?

Na začetku sem si vse predstavljal malo drugače. Pričakoval sem več taktičnega hokeja, zato sem imel najprej nekaj težav s prilagoditvijo na sistem, a sem se hitro privadil. Ko potegnem črto, ugotovim, da je bila letošnja zima zame zagotovo najboljša, odkar igram hokej.

Je francoski naslov tudi krona v vaši dozdajšnji karieri?

Zagotovo. Ko igraš v tujini in osvojiš naslov prvaka, je to največ, kar lahko sploh dosežeš.

Boste ostali v Franciji?

Na to temo smo se v klubu že pogovarjali. Želijo, da ostanem, a po prihodu domov je zdaj napočil čas za razmislek. O konkretnih stvareh za zdaj še nismo natančneje govorili.

Kako so v Franciji zabeležili vaš reprezentančni uspeh z zgodovinsko uvrstitvijo na olimpijske igre v Soči?

Nazadnje sem bil izjemno presenečen ob petkovem snidenju z navijači kluba, saj sem dobil ogromno čestitk. Očitno je, da so navijači podrobno spremljali našo reprezentanco. Čestitke sem prejel tudi od igralcev in funkcionarjev kluba s predsednikom na čelu. Vidi se, da zelo spoštujejo uspeh Slovenije. Mimogrede, ko sva se s trenerjem pogovarjala o prihodnji sezoni, mi je obljubil dodatne proste dneve pred odhodom v Soči, saj vemo, da v Franciji tisti čas ne bodo imeli klubskega premora.

Že danes se boste priključili izbrani vrsti v Mariboru. Koliko moči vam je še ostalo po tako naporni sezoni?

Povsem normalno je, da telo čuti posledice utrujenosti, a s tem ne bo nobenih težav. Nekaj dni sem že imel prosto, zato z veseljem čakam prvi dan pod Pohorjem. Ko se pogledam v ogledalo, vidim modrice, a prav gotovo je še dovolj moči za prvenstvo na Švedskem. To bo nov list v skupni reprezentančni zgodbi. Nadaljevati tam, kjer smo končali februarja, je že samo po sebi dovolj velika motivacija.

Vam lahko uspe preboj v četrtfinale?

Apetiti so že dovolj veliki, ko govorimo o obstanku med elito. Vedno je bolje presenetiti iz ozadja. V Vojensu se nam je zgodil idealen scenarij. Prepričan sem, da bo Slovenija nekoč dosegla četrtfinale na svetovnem prvenstvu. Če se bo to zgodilo letos, še toliko boljše, a ostanimo najprej pri osnovnem cilju. Vemo, da je skupina zelo zahtevna. Lahko se zgodi, da bodo o obstanku in potnikih v četrtfinale odločale malenkosti. Še enkrat se bomo pomerili z Belorusijo in Dansko, ki smo ju februarja premagali, kar pomeni, da bo v drugem poskusu še težje. Belorusi bodo hoteli kri, Danci pa si prav gotovo ne bodo smeli privoščiti novega poraza. Morali bomo biti zelo pazljivi, čim bolje pripravljeni in osredotočeni na vsako tekmo posebej.