Saganu se na »Zlati dirki« ni izšlo. Na prizorišču zadnjega svetovnega prvenstva so nanj kot prvega favorita preveč pazili in na Cauberg je omagal (36. mesto). Za njim je vseeno sijajen niz; osem zmag z največjo Gent–Wevelgem, kjer je Borut Božič osvojil drugo mesto, in šest drugih mest, tudi na Milano–San Remo, Strade Bianche, E3 Prijs in Po Flandriji. Vendar zdi se, da se vse vrti okoli Maje Leye. Lepe dolgolase svetlolaske, ki dela za belgijske organizatorje kot hostesa.

Že na klasiki E3 v Harelbeku je na zmagovalnem odru nakazal, da so mu v oči padle obline hostese, a niso bile Majine. Na dirki Po Flandriji, klasiki klasik, se izzivu, ki so mu ga očitno zaradi šale narekovali nekateri pod odrom, ni mogel upreti. Čeprav Maja ni niti trznila, ko je čutila roko na zadnjici, medtem ko je delila poljub Fabianu Cancellari, je Sagan s tem požel veliko več pozornosti kot Kralj cest. Opravičilo, da je šlo za šalo in ni želel nobene lastnice lepih zadnjic užaliti, ni preprečilo široke debate o neprimernem obnašanju. Na kolesarski dirki v ZDA je Avstralka Loren Rowney ponovila potezo, Sagan se je le pošalil, da mu ni plačala avtorskih pravic. Peter se je Maji pred Brabantsko puščico opravičil še osebno in s šopkom rož. Dirko, ki velja za generalko za Amstel Gold, je dobil v velikem slogu z neverjetno lahkotnostjo, in to proti svetovnemu prvaku Philipu Gilbertu, največjemu heroju Ardenskih gričev. In dobil tudi Majin poljubček kot zmagovalec.

No, Saganova navihana razposajenost ni prva. Na spletu kroži posnetek, kako je na Touru uslišal željo navijačice za avtogram. Podpisal se je na razkošne balkone. Tudi njej je bilo všeč. Kolesar iz Žiline na Slovaškem (zaradi zamenjave držav nekaj pozornosti občasno dobi tudi Slovenija) je razkošni talent kazal že med mladinci. V Sloveniji se ga spominjajo po popolnem zmagoslavju na mladinski dirki Po Štajerski. Postal je mladinski svetovni prvak v gorskem kolesarstvu, svetovni podprvak v ciklokrosu in zmagal mladinski Pariz-Roubaix. Kolo obvlada do cirkuške perfekcije. Lahko se vozi po zadnjem obročniku, držeč se le z eno roko ali brez. Posnetek, ko je to ponovil na Touru, ima že 350.000 ogledov. V Wevelgemu je to demonstriral čez ciljno črto v slogu kavboja.

Zanimivo, da je prva testiranja opravil pri profesionalni ekipi Quick.step (Boonen), vendar ni dobil pogodbe. Bil je hudo razočaran. So bili pa nad njim navdušeni pri Liquigasu. Njegov sloves se je hitro razširil, posebno v času lanskega francoskega Toura. Pred Tourom je izzval lastnika ekipe Liquigasa Paola Zanija, kaj mora narediti, da ga posebej nagradi. In obljubil mu je luksuzni porsche, če zmaga na treh etapah. Na nemajhno presenečenje mu je to uspelo in pripeljal je v Pariz ob pomoči Kristjana Korena še zeleno majico najboljšega sprinterja. Tudi v Franciji je bolj kot z zmagami pozornost žel kot veseli razposajenec in navihanec. Njegove zmagovite geste so postale legendarne. Oponašal je motociklista Valentina Rossija. Imitiral Toma Hanksa iz filma Forrest Gump. Na spletu je najti tudi njegovo parodijo na omenjeni film: »Življenje je kot bombonjera. Nikoli ne veš, kaj je notri.« Ko je zmagal še na tretji etapi, je gesto preoblikoval v oponašanje opice. Čeprav je manever razlagal po svoje, iz drugega filma, je prepričal le naivne poznavalce. Vse je letelo na največjega konkurenta Andrea Greipla.

Njegov glavni vzdevek je Terminator, ker je na pripravah z akrobacijami uničil več turističnih gorskih koles. Na lanskem Touru so ga preimenovali v Tourminator. Cannibale je njegov najnovejši vzdevek. Je izpeljanka iz vzdevka Eddya Merckxa, ki je z rekordnim številom zmag in slogom »jedel« tekmece brez usmiljenja in sponzorja ekipa Cannondale. In še nedolgo nazaj se je branil vseh primerjav: »Sem še mlad. Niti ne vem, kakšen tip kolesarja sem, kaj lahko naredim, niti dirkal in niti zmagoval še nisem veliko. S Philippom Gilbertom me ne primerjajte, on je šampion. Tudi drugi Eddy Merckx nisem. Sem le Peter Sagan, prvi.«