Odkar je konec leta 2011 padel avtokratski režim Ben Alija, organizacije za zaščito ženskih pravic opozarjajo, da v Tuniziji prihaja do erozije pravic, ki so si jih ženske že izborile. S poletom islamskih strank se je okrepil tudi vpliv religije, ki poskuša s spremembami zakonodaje čas precej liberalnega uživanja ženskih pravic zavrteti nazaj.

Aminin protest je bil uperjen prav proti takšni religiozni samopašnosti. Ko je objavila fotografiji na facebooku, se ji najbrž še sanjalo ni, da bo z njimi tako v svoji državi kot tudi širše na Bližnjem vzhodu in v Evropi poskrbela za precej vroče krvi. Medtem ko so aktivistke za ženske pravice v Evropi pozdravljale Aminino hrabrost, je njena razkritost v Tuniziji naletela na precej neodobravanja. Zanimivo, z njenim protestom se ni strinjala kar večina ljudi. Srednješolka je v svoji domovini prejemala grožnje s smrtjo; konservativni kleriki so zanjo predlagali celo kamenjanje do smrti. Sodu je izbilo dno, ko je na enem od protestov v Evropi zagorela črna muslimanska zastava.

Takšnega protesta svojih somišljenic ni več mogla podpirati niti Amina. Proti njeni obliki protesta so se postavile tudi druge borke za ženske pravice v arabskem svetu. Obveljalo je splošno prepričanje, da se je za pravice žensk treba boriti drugače in ne z golim oprsjem.